Drugi članek v MQju je namenjen imenitni podjetniški zgodbi družine Fonda in sva ga napisala skupaj z Andrejo Lajh.
Piranski brancin: boljši od najboljšega
Z doktoratom znanosti in družinsko ribogojnico dr. Irena Fonda ustvarja zgodbo o uspehu. Z jasnim ciljem – imeti najboljše gojene ribe na svetu.
Andreja Lajh, Žiga Vavpotič

Zgodba družine Fonda ni ameriška zgodba o uspehu. Je imenitna slovenska zgodba. In kje je razlika? Če zanemarimo zemljepisne temelje, direktorica podjetja Irena Fonda ni pustila svojega študija in odšla v podjetniške vode. Z doktoratom znanosti in perspektivno službo, ki ji je bila pisana na kožo, je imela začrtano svojo življenjsko pot. Vendar se je vseeno odločila za podjetniško pot in uspela.

Čistiti ribe ob treh ponoči?
45 stopinj 29’12” severno in 13 stopinj 34’50” vzhodno ni samo najbolj južna točka slovenskega morja. V objemu Savudrijskega rta in obale sečoveljskih solin kraljuje ribogojnica družine Fonda. Razloge, zakaj so v družini trije biologi, je verjetno iskati v stoletni tradiciji rodbine Fonda, ki jo je zaznamoval Piranski zaliv.
Oče Ugo je diplomirani biolog, mednarodno priznan strokovnjak za podvodno biologijo z bogatimi izkušnjami iz Sredozemskega morja in Atlantika, ter izkušen potapljač z izjemnim znanjem o slovenskem morju. Zaradi ljubezni do morja je ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo s podvodnimi deli. Počasi je začel uresničevati svoje sanje – imeti lastno ribogojnico. Z idejo je hitro navdušil svojega sina Leana Fondo, ki je tudi diplomiran biolog in kot profesionalni potapljač nadaljuje družinsko tradicijo na področju potapljanja in morske biologije. Očitno je manjkala v podjetju samo še ženska roka.
Ni bilo treba daleč, saj je bila doma Irena. Ljubezen do morja, ji je bila položena v zibko. Geni so bili programirani, tako da je tudi ona nadaljevala družinsko tradicijo in postala biologinja. Zaplula je v raziskovanje, zanimal jo je akademski svet na področju molekularne biologije. Doktorirala je na področju uporabe molekularne biologije v onkologiji in za svoje delo dobila številna priznanja za študijske dosežke.
»Imela sem službo, o kateri sem sanjala. Odlične sodelavce, raziskovalne izzive in življenje je teklo po zastavljeni poti.« Vendar je bila pripadnost morju in družini močnejša. »Nekaj časa sem razmišljala, poizkusila sem delati polovično raziskovalno, polovično v družinskem podjetju. Vendar sta obe službi zahtevali celega človeka, zato se je bilo treba odločiti. Pretehtali so izzivi doma. K odločitvi je veliko pripomogel družinski prijatelj, znan slovenski podjetnik.« Samo po sebi se postavi vprašanje, če ji je kdaj žal. »Skoraj nikoli. Priznam, da se vprašam, čemu mi je tega treba, ko ob treh ponoči čistim ribe za svoje naročnike. Vendar obisk naše farme, kot pravimo naši ribogojnici, vedno prežene vse dvome o pravilnosti moje odločitve.«

Piranski brancin kot gastronomska atrakcija
Cilj ribogojnice je jasen. Vzgojiti najboljše gojene ribe na svetu. In vse kaže, da jim bo uspelo. Devet od desetih vrhunskih kulinaričnih mojstrov mednarodnega slovesa je njihovega brancina izbralo kot boljšega od divjega in posledica tega je, da je piranski brancin postal glavna atrakcija tudi nekaterih najboljših italijanskih restavracij.
Vendar se tudi tu vse začne na začetku, pri mladičih. Izbrali so najboljše poreklo vrhunskih ribjih mladic. Vzgoja je posebna – v prostih lebdečih mrežastih kletkah, kjer čista voda izbrane lokacije slovenskega morja odlično vpliva na rast mladic. Skrbno izbrana najkakovostnejša hrana, ročno hranjenje in predvsem izključenost uporabe toksičnih sredstev proti obraščanju mrež so dodatni dejavniki, da je Fonda piranski brancin vrhunska zgodba v gastronomiji, ki jo prepoznavajo največji strokovnjaki v Evropi.
Ribogojnica Fonda prinaša Sloveniji dodano vrednost. Morsko ribogojstvo je koristna dejavnost, saj spodbuja nacionalno zdravstveni pomen, socialno kulturni pomen, pomen za obalni turizem in konec koncev tudi razpoznavnost države v tujini.
Številni strokovnjaki priznavajo družini Fonda pomembno vlogo. Med njimi je tudi prof. dr. Janez Bogataj. ˝Slovenija je v prvi polovici leta 2006 dobila gastronomsko strategijo. Mednje sodi tudi morska »njiva« in vse, kar lahko naravnega na njej ali v njej vzgojimo ter poberemo. Zato je odločitev družine Fonda, da začne z gojenjem brancinov, seveda na popolnoma naraven in strokovno kontroliran način, nadvse dobrodošla novost. Z veseljem bomo lahko naročali v restavraciji »piranskega brancina« ali ga pripravili na domačem žaru. Med obiski ribarnic se je značilno reklamiranje t.i. divjih brancinov že sprevrglo v pogosto smešnico. »Piranski brancin« s svojo blagovno znamko torej zagotavlja vse tisto, kar danes v sodobnem prehranjevanju, polnem ugank, prelisičenj in zavajanj, nujno potrebujemo.«

Spletna stran, kjer prodajajo sveže ribe
Ribogojnice dosegajo svojo točko preloma pri 200-240 tonah rib na leto. Maksimalna kapaciteta ribogojnice Fonda je 85 ton. ˝Zavedamo se, da nimamo kapacitet za veliko proizvodnjo, zato je naša konkurenčna prednost kakovost,˝ razloži dr. Fonda. Vendar kakovost ni vodilo samo pri izdelkih. Odlično so pozicionirali svojo blagovno znamko, ki zadošča vsem merilom najvišjega ranga, a hkrati ostaja cenovno dostopna vsakomur. Vsa vizualna komunikacija je zasnovana za produkt najvišje kakovosti (predvsem gre pohvala izvirni funkcionalni in estetsko zasnovani embalaži in spletni strani) primerno, vendar pa najvišjo kakovost dobite po ceni, ki je primerljiva z ostalimi ribami, le da vam je piranski brancin dostavljen na dom ter da zagotavlja svežino in najboljše prehrambene karakteristike. Dvojna dodana vrednost, torej. Verjetno je spletna stran www.fonda.si tudi edina na svetu, kjer lahko kupiš sveže ribe. In to zagotovijo z oznako datuma ulova, z imenitno embalažo, ki kupcem omogoča, da svežo ribo podarijo celo za darilo, ter brezplačno dostavo, ki prepriča še tako nejevernega Tomaža.
Kletke so postavljene, školčišče prenovljeno, družina Fonda pa se lahko pohvali celo z imenitnim ribogojskim plovilom Atlas 50, ki ga je posebej za njih razvilo podjetje Seaway. Trenutni izzivi so ureditev mesta iztovora, povečanje kapacitet in končanje distribucijskega centra.
Mala malica za družino Fonda, bi zatrdil vsak, ki jih dobro pozna. Čeprav farma piranskih brancinov ni turistična točka, na morje peljejo vsakega, ki pokaže za to interes. Morda pa je to način, s katerim prepričajo obiskovalce, da je njihova podjetniška zgodba zares izjemna. Ko gledaš v njihove oči, s kakšnim žarom pripovedujejo o svojem projektu, kako ponosni so na vsako ribo, ki jo vzgojijo, ti takoj postane jasno, zakaj jih spremlja uspeh. In čeprav se zdi nerazumno, da nekdo doktorat iz molekularne biologije zamenja za ribogojnico, ti je, ko stojiš na čolnu na sredini Piranskega zaliva in se pogovarjaš s člani družine, hitro jasno, kje se skriva recept. Vse skupaj je preprosto velika ljubezen.

Poudarki:
Slovenska zgodba o uspehu: kakovost, družinska zavzetost, znanje, cenovna dostopnost, pa tudi spreten izkoristek spleta.

O avtorjih:
Andreja Lajh se ukvarja s komunikacijami – vizualnimi in verbalnimi in mreženjem.
Žiga Vavpotič raziskuje uspeh. Je študent mednarodnih odnosov in ekonomije.