Moj članek v Elementu.

###NADNASLOV###
Zakaj je biti dober dobra naložba za življenje

###NASLOV###
Boste prišli v nebesa?

###UVOD###
Pekel oziroma nebesa naj bi bili destinaciji posmrtnega življenja. Dobri gor, slabi dol. Nekateri temu verjamejo, a upam si trditi, da se splača biti dober že za časa bivanja na našem planetu.

Če bi se ozrl na ljudski modrosti, ki pravita, da je dobrota sirota in da pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod, bi težko našel podporo prepričanju, da je za uspeh potrebno biti dober. Časi se spreminjajo. Vendar tudi ta izjava ni v podporo, saj smo priča prepričanju, da so uspešni ljudje prej slabi kot dobri. Kljub temu si še vedno upam kot pomembno lastnost za uspeh izpostaviti dobroto.

Kaj je merilo uspeha?

Ob vseh mogočih lestvicah, med katerimi seveda javnost najbolj zaposlujejo tiste s premoženjskim stanjem, ima človek občutek, da je merilo uspeha v kapitalizmu le in samo denar. Koga zanimajo dobri odnosi, povezane družine, občutek za sočloveka. Med tistimi, kapitalistično gledano revnimi, ki jih pogosto naslavljamo z manj razvitimi, dober opazovalec hitro opazi na obrazih nasmeh, toplino in solidarnost. Paradoks sveta, če pomislimo, da se ukvarjajo z golim preživetjem. Verjetno bi moralo biti pravo merilo uspeha zadovoljstvo. Naj si vsak posameznik sam postavi lastno lestvico vrednot, doseganje le-teh, ciljev in načrtov pa bi nekako bil skupek kriterijev za zadovoljstvo, na podlagi katerega bi merili uspeh. Morda pa ima še kako prav kralj Butana, o katerem lahko zadnje čase beremo nekaj več zaradi prvih demokratičnih volitev. Dedna usmeritev, ki jo nadaljuje tudi sedanji kralj, je iskanje ravnovesja med duhovnim in materialnim bogastvom. Tako si namesto za višji bruto družbeni proizvod (BDP) Butan prizadeva za bruto družbeno srečo (BDS).

Človek, inteligentno bitje

Številne raziskave se ukvarjajo s korelacijo uspeha in izobrazbe. Težko je dokazati pravo povezavo, saj smo ugotovili, da je že definicija uspeha skoraj nemogoča. Nesporno pa drži, da človeška inteligenca vsekakor vpliva na uspeh. Vendar je ob tem potrebno vedeti, da strokovnjaki zadnje čase navajajo tri inteligence: klasično razumsko (racionalno) inteligenco (IQ), čustveno inteligenco (EQ) in zadnje čase vedno bolj popularno duhovno inteligenco (SQ). Ob tem se pojavljajo še socialna, politična, telesna, umetna, finančna … Očitno je, da človek hrepeni po biti inteligenten. Verjetno pa je ravno razvoj duhovne inteligence, ki jo je vpeljala Danah Zohar skupaj s partnerjem dr. Ianom Marshallom in jo postavila ob bok racionalni in čustveni inteligenci, ključna za kakovosten razvoj našega sveta. Za razliko od razumske inteligence, ki jo premorejo računalniki, in čustvene inteligence, ki je lastnost višjih sesalcev, je duhovna inteligenca – biti kreativen, strpen, sposoben spreminjati pravila in situacije, spraševati se, kdo smo in od kod – lastna samo človeku in kot dejavnik, ki povezuje prvi dve, najbistvenejša od vseh treh. Za njen obstoj sta avtorja v psihologiji, antropologiji in kognitivni znanosti zbrala dovolj dokazov. Z duhovno inteligenco razvijamo zmožnost za ustvarjanje smisla, vizij in vrednot ter sposobnost njihovega doživljanja. Omogoča nam, da lahko sanjamo in k nečemu težimo. Prav na duhovni inteligenci temeljijo naša prepričanja, vloga prepričanj in vrednot pri naših dejanjih ter pri oblikovanju našega življenja.

Biti dober ali biti bogat?

Zakonitost prednostne hierarhije potreb je raziskoval že klasik v psihološkem raziskovanju potreb in utemeljitelj humanistične psihologije Abraham Maslow. Potrebe je razvrstil v osnovne – biološke, ki jim sledijo potreba po varnosti, potreba po ljubezni in pripadnosti, po ugledu in samospoštovanju, povsem na vrhu piramide človeških potreb pa je potreba po samouresničitvi. Logika potreb pravi, da se višje človeške potrebe prebudijo v glavnem šele potem, ko so nižje zadovoljene. Osnovna zadovoljitev nižjih potreb je izhodišče za normalno zaznavanje in zadovoljevanje višjih potreb, toda šele zadovoljitev višjih potreb omogoča specifično človeško raven življenja, ugotavljajo strokovnjaki. Tako se jasno kaže, da bi morali biti vrednoti biti dober in biti bogat sorazmerni, uspešen človek pa bi ju moral uvrstiti enakovredno v svoj vrednosti sistem.

Dobrodošli na planetu Zemlja

Kmalu si nas bo Zemljo delilo 6.666.666.666. Če bi celotno svetovno populacijo spravili na vas s 100 prebivalci in pri tem obdržali realna razmerja, bi bila ta vas sestavljena iz 57 Azijcev, 21 Evropejcev, 14 Američanov (Severna, Srednja in Južna Amerika) in 8 Afričanov. Bilo bi 52 žensk in 48 moških, 30 belcev in 70 nebelcev, 30 kristjanov in 70 nekristjanov, 89 heteroseksualcev in 11 homoseksualcev. Šest oseb bi imelo v rokah 59 % celotnega bogastva, 80 oseb bi živelo v barakah, 70 bi jih bilo nepismenih, 50 bi jih bilo podhranjenih, eden bi bil na tem, da umre, in eden na tem, da se rodi. Ena oseba bi imela računalnik in 1 oseba bi imela univerzitetno izobrazbo. Če svet opazujemo na ta način, je hitro očitno, kako velika je potreba po razumevanju dejstev in sprejemanju realnosti. Če ste se danes zbudili relativno zdravi, ste srečnejši od milijona ljudi, ki ne bodo dočakali naslednjega tedna. Če nikoli niste doživeli nevarnosti vojnega napada, osamljenosti begunca, strahote mučenja, »trganja« lakote, ste srečnejši od 550 milijonov prebivalcev tega planeta.

Če je v vašem hladilniku hrana, nad glavo streha in se imate s čim pokriti, ko ležete v posteljo, ste bogatejši od 75 % ljudi tega sveta.

Če imate račun na banki, denar v denarnici in nekaj zlatih drobnarij doma, pripadate med 8 % najbolje stoječih ljudi na svetu. Če so vaši starši še živi in ste poleg tega poročeni, spadate med redke ljudi. Če lahko preberete to sporočilo, ste lahko resnično srečni, ker ne spadate med 2 milijardi ljudi, ki ne znajo brati.

Vsak lahko spremeni svet

Verjetno smo preprosto imeli srečo, da smo se rodili na kosu Zemlje, kjer je pismenost skoraj samoumevna, tekoča voda nekaj normalnega in osnovne človekove pravice nekaj splošno spoštovanega. Morda je to dovolj dober razlog, zakaj je prav, da smo dobri. Zadnje čase se vedno več govori o družbeni odgovornosti. Strokovnjaki jo opisujejo kot dejanje, ko se v širšem in lastnem interesu trudimo delati v dobrobit ljudi preko meja, ki jih predpisuje zakonodaja. Zna se zgoditi, da bo preživetje narave in človeštva, vključno z organizacijami vseh vrst, kmalu postalo odvisno prav od tega, kako dobri bomo. Rešitev se skriva v tem, da postanemo dobri, ker je to plemenito dejanje in ker imamo lastno zavedanje na tako visoki ravni, da se zavedamo, da je biti dober potrebno. Verjetno je utopično razmišljati, da bi vsak človek pet ur tedensko namenjal prostovoljnemu delu in deset odstotkov svojih prihodkov namenjal k pravičnejšemu razvoju sveta. Vendar prav vsak lahko tako spremeni svet. Več nas bo, močnejši bomo.