Leto 2010 zaključujeva pozitivno.

Z utrjevanjem dela iz leta 2009 in z mnogimi plani za leto 2011.

Kot sva zapisala že lansko leto, pisanje pregleda leta deluje terapevtsko, ima nekoč zgodovinski pomen za lastno evidenco, hkrati pa je zanimivo soočenje z realnostjo sodobnega človeka v določenem življenjskem obdobju.

Kar je pomembno, leto je minilo v duhu najinih vrednot, vesela sva, da imava okrog sebe tako izjemne ljudi. Teh sva resnično vesela, saj bogatijo najina leta in naju spremljajo pri najinih dogodivščinah.

Preživela sva prvo leto skupnega gospodinjstva. Včasih je zapihal kakšen veter, vendar orkanov ni bilo. Monika je uspešno zaključila prvi letnik magisterija in kmalu se bo lotila magistrskega dela, Žiga je opravil vse izpite na magisteriju in pripravlja magistrsko na temo socialnega podjetništva.

Monika je nadaljevala svoje delo na področju mediacij. Z mediacijo je uspešno delovala v sklopu Zveze prijateljev mladine in Zavoda PaMeT. Preko 50 uspešno rešenih primerov kaže na to, da dela dobro in da je njena smer prava, kar dokazuje tudi nagrada za trajnostni razvoj, ki jo je prejela za postavitev mediacijskega programa Mediacija – moj zaveznik pri reševanju sporov.

Glede na potrebe, ki se kažejo v tej družbi, je ZPM začel ustanavljati tudi družinski center in v sklopu tega tudi program psihosocialne pomoči ljudem. Tako je za Moniko poleg uspešnih mediacij tudi nekaj zelo uspešnih primerov psihosocialnega svetovanja.

Seveda je ostala zvesta tudi spremljanju v zaporih in vse kaže, da gre za izjemno uspešno življenjsko zgodbo, ki bi se brez Monike verjetno končala drugače. Pozitivno sled pa Monika pušča tudi preko organizacije Dreamfoundation, ki pomaga mladim pri študiju v tujini. Ekipa se je okrepila, tako da postaja program precej prepoznaven v slovenskem prostoru.

Kar ostaja del najine družbene odgovornosti je tudi čas, ki ga predvsem Monika namenja socialno ogroženim otrokom s tem, da je v letu 2010 kar 30 dni preživela z njimi v različnih počitniških programih. Nasmehi otrok, ko pozabijo na vse težave, je najlepše plačilo za dobro delo.

Žiga je naredil letos tisto, kar mnogi niso verjeli, da je mogoče. Osredotočil se je, čeprav za leto 2011 pripravlja zanimive novosti. Glavno delovanje je bilo na Zavodu Ypsilon, ki je presenetil mnoge in v letu delovanja naredil marsikakšen presežek.

Žiga je v sklopu Zavoda Ypsilon ponosen predvsem na ekipo, ožjo in širšo, ki je izjemna, drugačna in neponovljiva. Seveda so tu tudi neponovljivi dogodki, težko je zbrati najljubšega, tako tisti v prvem delu leta kot tudi v drugem so puščali sled. Vsi sicer pravijo, da je bila naša obletnica nepozabna. Morda so najbolj zanimivi konkretni učinki Zavoda Ypsilon. Tu je še novost leta 2010 naša Akademya in projekt W4Y. Ob koncu leta smo začeli sestavljati strokovni svet in zasnovali zanimiv dogodek Simbioz@.

Globaldreamvision d.o.o. ostaja igrišče, gledališče in miselno središče za uresničevanje, analizo in razvoj idej, vizij, strategij in stališč. Predvsem je osredotočenost na razvoj novih zgodb, ki so povezane z osnovnim Žigovim poslanstvom Živi in pusti sled.

Dogajalo se je, tako v sklopu Moje srečne knjige, UNESCA, pestro je bilo tudi glede UNICEFa, kjer verjamem, da gremo v pravo smer, pogovarjali smo se tudi glede živosti pri Kako živ si, Rotary klub postaja vse boljši in zanimivejši. Ob tem je Žiga pisal kolumne za Šolske razglede, dedkova knjiga Črnuški viharnik je bila urejena, prvi vzorci so natisnjeni. Seveda je bil tu še Svetovni kongres mladih v Istanbulu. Konec je bilo zgodb MojeFundacije in Poslovnega kluba Socius. A razvijal se je koncept Prijazne trgovine, Žiga je začel s predavanji o generaciji Y (pestro in zabavno je bilo predvsem v Trimu in Banki Slovenije) in preko Amchama je bil vključen v program Young Professionals.

Posebna zgodba leta 2010 je bila tudi Žigova vključenost v svetovanje predsedstvu Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Sodelovanje s tehnično vlado je bilo odlično in glede na novo opcijo Žiga iskreno verjame v to, da bo ŠOU s časom uspel pokazati svoje pravo poslanstvo. Včasih je komu potrebno dati priložnost, čeprav je morda na prvo oko stvar nemogoča. Čas bo pokazal, kdo ima prav.

In kaj je Žigu najpomembnejše? Brez dvoma prvo leto skupnega gospodinjstva. In seveda iskreni prijatelji. Ob tem pa ostaja nepozabno kar tedensko druženje z dr. Edwardom de Bonom. Ob koncu leta je prišlo zanimivo povabilo – koordiniranje Sveta za inovativno družbo v Državnem svetu. Kako majhen je svet, kaže, da je bila po 13 letih na obisku Satoko Kawaii z Japonske. Žiga je vesel na vsa uspešna povezovanja, ponosen na to, da je medgeneracijsko sodelovanje prepleteno iz besed tudi v dejanja v obliki ponedeljkovega kartanja treh generacij.

Žigovo osredotočenje ostaja v mladih, odgovornosti, družbi in filantropiji. Nadaljuje se zanimanje za družbeno odgovornost, hkrati pa sta se v letu 2010 odprli dve novi temi. Socialno podjetništvo, ki kaže na možnost novega družbenega reda prihodnosti. In seveda sodelovanje, tema, ki verjetno najbolje na kratko opiše Žigov način delovanja. Tudi leto 2011 bo gotovo v znamenju sodelovanja, tako ali drugače.

In še nekaj pomembnega se bo zgodilo v letu 2011. Monika se je odločila, da bo tri mesece preživela v Afriki, v Ugandi, kjer bo prostovoljno delala preko organizacije Edirisa. Pomagala bo v učnem centru in oba verjameva, da bo to vplivalo pozitivno na celoten najin razvoj.

Pretekle izkušnje sprejemava s hvaležnostjo. V marsikateri sva pustila sled, kakšno sva prepletala s sedanjim delom, vse pa so vplivale kot priprave za prihodnost. In v znak zahvale, lahko izrečeva ob koncu leta ISKRENA HVALA, vsem vam, dragi najini.

Živite in pustite sled. Pojte na glas, plešite strastno in se smejte z jetri. In pojdite do konca v iskrenosti, spoštovanju, povezovanju in sodelovanju.

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi - do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova,
poskusi vnovič in zopet in znova.

(Tone Pavček)