Pomotoma izpuščeni tretji članek za Element.

###NADNASLOV###
Pozabljamo, kako imenitni smo in kaj vse zmoremo

###NASLOV###
Uporabimo naše možgane

###UVOD###
Verjetno premalo vemo o njih, vsekakor pa jih premalo uporabljamo. Ne verjamete? Ta tkets mva ne dlea pervlikehi tževa, čparve ni npiaasn kto smo naavinje. Mogoče se vam zdi čuden, vendar vam vaši možgani spet dokazujejo, da so sposobni več kot si mislite.

Največji problem osebnega razvoja, rasti, napredka, je vsekakor pasivnost. Cona konforta, ki nam preprečuje, da bi naredili korak naprej. In napačne predstave, pogledi, cilji in želje.
Dobrodošli v svetu zunanjosti!
Armani, D&G, Cavalli, Gucci, Prada! Frizer, stilist, pediker, kozmetičarka. Liftingi, lasni vložki, lipusukcije, barvne leče. Stotine, tisoče, milijone frankov, dolarjev, evrov, jenov zapravimo dnevno, mesečno, letno za svojo zunanjost. Da bomo lepi, da bomo dišali, da nas bodo opazili. Postali smo potrošniška družba dobrin, ki bazirajo na zunanjem izgledu. Bliža se višek potrošniškega paradiža, ko bomo obremenjevali svoje kreditne kartice, denar bo krožil hitreje, oči bodo kupovale več kot lahko um prenese in srce dopusti. Glavno vodilo bo: Nase vse! Kaj pa vase?
Spomin neverjetna sila človeštva
Vsekakor premalo vlagamo vase. Če se odkrito zamislimo, premalo skrbimo za svoje zdravje, predvsem pa v povprečju premalo pazimo na svoje znanje. Znate našteti zadnjih pet prebranih knjig, zadnje tri obiskane seminarje, da o strokovnih člankih raje ne sprašujem? Vem, da so poučni tudi filmi na televiziji, časopisi in rumene revije. Včasih se lahko veliko naučimo že iz prebiranja jumbo plakatov…
S stalnim izobraževanjem krepimo spomin. Svetovna revija National Geographic je pred kratkim izdala obširni članek o spominu. Najbolj poučno je to, da spomin ni večen. Tega se verjetno zavedamo, saj ponavadi pozabimo kupiti kaj v trgovini, koga poklicati in si zapomniti vse podatke, ki jih zahtevajo na izpitu od nas.
Kaj je spomin?
Kot pravi Josua Foer, je najboljši odgovor, ki ga ta hip lahko ponudijo nevroznanstveniki: spomin je shranjeni vzorec povezav med nevroni v možganih. Vse kar se spomnimo, pa naj bo to vonj po snegu ali okus babičinega najboljšega peciva spremeni povezave v našem obsežnem sistemu informacij. Včasih je razumevanje sistema delovanja naših možganov sila težavno. Zakaj se lahko spominjamo prvega šolskega dne, prvega poljuba in vseh obiskov pri sorodnikih v naši mladosti, težavo pa nam dela telefonska številka simpatične punce oziroma fanta, čeprav smo podatek izvedeli pred slabe pol ure? Verjetno bomo morali odgovor na to vprašanje prepustiti številnim strokovnjakom in raziskavam, ki se vsakodnevno ukvarjajo s to, še ne kilogram in pol težko gmoto v naši glavi. Hočemo, nočemo, spomin nam s časom peša, kar dokazujejo številne raziskave. Ko so ljudi v poznih letih prosili, da naj obnovijo seznam 15 besed, ki so jih slišali 20 minut pred tem, so jih bili sposobni v spomin priklicati le 60 odstotkov, medtem, ko raziskave kažejo na to, da so si dvajsetletniki zapomnili več kot 90 odstotkov vseh besed.
Česa je sposoben moj spomin?

Vsega, bi lahko rekli. Skoraj vsega, če smo bolj natančni. Ste se kdaj vprašali, koliko mestno število bi si lahko zapomnili, če bi vam narekovali števko na sekundo? Pet, deset? Petnajst bi bil verjetno že zalogaj. Dominic O´Brien ima trenutni rekord v pomnjenju. 74 mestno število. Na svetovnem prvenstvu v zapominjanju leta 1999 si je v eni uri zapomnil zaporedje premešanih kart osemnajstih snopičev (936 kart), ne da bi se enkrat samkrat zmotil. Kako zanesljiv spomin imamo, je lastnost vsakega posameznika. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na naše pomnjenje. Najbolj ključna je ravno sposobnost pridobivanja informacij, na to pa zelo vplivajo fizična in psihična kondicija vsakega posameznika. Seveda je pomembna tudi spočitost oziroma dovolj velika količina spanja. Vsaka naprava potrebuje za svoje delovanje določeno energijo, človeško telo ni nič drugačno, zato za sposobnost pomnjenja in mišljenja na sploh vpliva tudi dobra in zdrava prehrana.

Je možno imeti boljši spomin?

Vaja dela mojstra. Eden izmed praktičnih napotkov je vsekakor sposobnost miselnega povezovanja. Naslov v časopisu nas lahko spomni, da moramo iti na banko, neznanec na cesti je lahko opomnik, da moramo poklicati znanca.

Povezovanje je praktično pri pomnjenju imen. Rozamunda Petelintič je simpatična gospodična. Vendar je težava v tem, da si njenega imena ne moremo zapomniti takoj. Nič lažjega, bo trdil nekdo, ki zna dobro povezovati miselne vzorce. Prešernova Rozamunda je lahko iztočnica za njeno ime, priimek pa je sila prikladen. Petelin je domača žival, ni čisto ptič, je pa ptiču podoben, zato je tič. Vse kar si moramo zapomniti pri prej omenjeni gospodični sta najbolj znan slovenski pesnik (Prešeren) in najbolj znan slovenski skladatelj (Gallus oziroma Petelin). Enačba je preprosta: Prešeren + Gallus = Rozamunda Petelintič.

Spomin za mišljenje. Na veliko in kreativno.

Če že govorimo o spominu, je prav, da končamo z razmišljanjem. Misli na veliko, je dober nasvet za v žep plašča, s katerim je pametno hoditi po svetu. Misli na veliko, s polno mero kreativnosti pa bi bil verjetno moto Edwarda de Bona, po izobrazbi zdravnika in psihologa. Toda spoznanja teh dveh področij so ga vodila, da se predstavlja preprosto kot mislec. De Bono je ustvaril zanimive metode kreativnega mišljenja. Njegova predavanja so polna kreativnih nasvetov za vsak dan.

Nekoč me je v Avstraliji župan manjšega mesteca vprašal, kaj naj naredi s problemom parkiranja v mestu, ker tisti, ki se v službo vozijo od daleč, zjutraj zaparkirajo parkirišča za ves dan. Parkirne avtomate je verjetno drago kupiti in vzdrževati. Ugotovil sem: »Kaj je koncept parkirnih avtomatov? Da čim več ljudi zasede eno parkirno mesto. Namesto, da tam parkira en avto, želimo, da se jih zvrsti 30, 40, 50. In tako sem predlagal, da lahko ljudje parkirajo brezplačno – pod pogojem, da pustijo prižgane luči avtomobila. Pod tem pogojem hitro tečeš v trgovino in nazaj do avtomobila ter spet odpelješ, da ne izprazniš akumulatorja. Ko enkrat spoznaš koncept, lahko najdeš druge, morda boljše poti.

OCVIREK
Še ena de Bonova rešitev.
Kitajska ima ta trenutek 100 milijonov žensk premalo. Zato, ker so pred leti sprejeli politiko enega otroka. Ker pa družine želijo imeti fantka, punčke abortirajo, ubijejo ali izginejo. Če bi mene vprašali – kar me niso – bi jim podal drugačen koncept: lahko imaš toliko otrok, kolikor hočeš, dokler je tvoj zadnji fantek. Tako bi imeli enako število dečkov in deklic, nobenega ne bi ubijali, imeli bi v povprečju dva otroka na ter ne bi bilo primanjkljaja žensk. Veliko boljša ideja, toda niso me vprašali.