O inovacijah beračev, klošarje, ljudi na cesti, pa porkaš, kaj je politično najbolj korektno, sem že pisal.

Pred dnevi pa me na cesti ustavi mlajši moški, štel jih je nekaj manj kot 30 na prvo oko. Zbiram za kosilo. Lačen sem. Khmmm. Kako reagirati? Tri taktike so možne. Ignorirati, biti pameten v stilu, a si ne moreš najti pametnega dela, pomagati. Tokrat sem se odločil za slednje. Priznam, uporabljam vse tri taktike, odvisno od časa in volje.

Ampak ne bom segel v denarnico. Lačen, ponovim. Bi sendvič? Presenečenje. Pričakoval je eure. Tamle je trgovina, z veseljem vam kupim sendvič. Počakajte me pred vrati. Ali lahko še kaj za popit, je vprašanje na meji predrznosti. Imel sem dober dan. Kaj pa? Sok. Kupil sem sendvič in sok, dodal še krof.

Hvala, to sem dobil v zameno.

Ampak me še vedno preganja dvom. Sem pomagal nekomu, ki bi lahko delal in bil družbi bolj koristen? Zakaj sploh pomagati, jaz pa delam od jutra do večera. Kako pomagati takim? Včasih me prime, da ko bom velik, da bom ponudil dobro plačano službo takim ljudem. Pa da vidimo. Dvomim, da se bo splačalo, ampak izziv pa bi bil. Bo pokazal čas.

Če imam dober dan pomagam. Se je zgodilo, da sem nekomu kupil tudi liter vina. Ker je pošteno povedal, zakaj zbira denar. Ampak še vedno raje dam tistemu, ki na Čopovi igra na kakšen inštrument. Vsaj pokaže dobro voljo. Vedno bolj se nagibam k temu, da brezdelja ne bi smeli nagrajevati. Pomagati pa vsem, ki so socialno ogroženi.

Vsekakor je to tema, o kateri bom še pisal. Pa vi, sežete v žep? Ignorirate? Ali ste pametni?