Za uspeh je treba imeti sistem.

Dejstvo, ki to dokazuje je malce nenavadno. A vseeno poučno in zanimivo.

Pred dnevi sem parkiral na vrhnjem parkirišču Maxija. Čakam v vrsti, da bi plačal parkirnino zgoraj. Ob zeleni hišici stoji klošar, 35 let na oko.

Oprostite gospa/gospod/gospodična, bi lahko prosil za drobiž, če ga bo kaj ostalo?

To izreče vsakemu. Hvala in lep dan dobijo vsi, če dajo ali ne dajo. NA roko mu je šla parkirna hiša, ki pobira za eno uro parkiranja 1.70 EUR. Bo ostalo kaj drobiža? Seveda.

Pred menoj so mu dali 3, zaradi dobrega sistema in ker bom zgodbo lahko objavil na blogu, sem mu drobiž, plačal sem 2 EUR, dal tudi sam. 30 centov, 75 SIT po starem. 4x v 5 minutah je 1.20. V eni uri 14,4 EUR. Ni slabo. Malo je tako plačanih delavec.

Ne bom šel globoko v to, da se mi zdi klošarjenje pri 35 mimo, da bi lahko dobil ta klošar lekcijo v smislu, pri teh letih in takole. Konec koncev je njegov dober argument lahko ta, da je bolj malo ljudi, ki bi ga na uro plačali 14 EUR.

Vprašati vsakega, da NE ne smeš jemati osebno in da je vztrajnost ključna za uspeha pa so dobre lekcije te zgodbe.

Meni se je zdela vredna 30 centov.