Obujanje spominov je zanimiva stvar, čeprav sem osebno bolj pristaš načtrovanja prihodnosti in kreiranja trenutkov v prihodnosti, na katere bo lepo obujati spomine.

Pred nekaj dnevi sem se odločil, da vam bom napisal o nekom, ki pušča sled. Razmišljal sem, kje sem ga srečal in med drugim ugotovil, da je bilo to v Barceloni, ko sem vodil na Svetovni festival mladih, slovensko delegacijo.
Nikakor nisem našel slik, zato sem se obrnil na Tima. Tim je trenutno na delovni praksi v Španiji. Pred meseci mi je napisal:

Sicer pa sem se hotel po dolgem casu malo oglasit, saj mam kar mal slabo vest da se nisem cisto nic javil vse odkar smo se videli sredi novembra v Casi del Papa oz. sem se odpravil na pot v daljnje kraje.. Prvo moram rec, da sem bil res vesel, da si lahko uletu pozdravt na zur! se posebej pa mi je bilo v cast da si (koncno) le pripeljal tudi svojo boljso polovico Moniko!! Sicer se mi z njo takrat ni uspelo veliko pogovarjat, a zdi se mi da je res fejst punca!!
No v tem casu moje avanture v Spaniji je bilo do sedaj zelo intenzivno in sem dozival marsikaj, predvsem pa ogromno pozitivnih izkusenj. Kar hitro oz. takoj sem se vzivel v sceno tukaj in je vse kul, zdaj samo se uzivam, nekaj tudi “delam”, gre pa predvsem za to da se v perspektivnem okolju ucim res zanimive zadeve, kar mi zelo ustreza.

Tim Hudina je človek, ki bo v prihodnosti nase opozoril. Bil je moj sošolec v gimnaziji, sila inteligenten in sposoben fant, ki dobro ve, kam gre in kaj hoče. Seveda je vedno pripravljen pomagati, tudi tokrat, ko mi je posla slike.

Vsekakor je bila Barcelona nepozabna, predvsem se jo spominjajo moški deli tujih delegaciji. Zakaj? Slovenijo je predstavljala 22 članska delegacija, 17 dam in 5 postavnih moških.

Tako smo izgledali:

V emailu pred dnevi je recimo Tim napisal:

Ziga povej mi, kdaj bomo spet sestavil tako fajn delegacijo??!!
;)))

To so spomini, ki ostajajo, na trdo delo in posledično na lepe trenutke. Na zanimive ljudi in poučne izkušnje. Na lepo Barcelono in odlično druženje.

Nekateri sicer na spominih zaspijo, drugi pa so odločeni, da s svojim delom nadaljujejo, da bo spominov še več. Ste kdaj razmišljali, kaj boste vi povedali svojim vnukom? Kakšne bodo vaše zgodbe?

Za napete, zanimive, poučne in zabavne spomine, je treba vlagati veliko dela in časa, predvsem pa je stalno treba imeti v glavi željo po več, željo po drugačnosti in predvsem je treba hraniti svojo otroško radovednost, ki jo prepletajo naivnost, radovednost in kanček pozitivne predrznosti.

Mogoče je uspeh tudi to, ker vem, da bo spominov še veliko.