Veliko je dogajalo.

Začelo se je z otvoritvijo kovačnice v Hrovači, sledil je imeniten Cirques na Dunaju, s predstavo Varakai, ki jemlje sapo.

Pavlek te premakne nekje v srcu, domov odideš drugačen.  Tudi Vita Mavrič je pustila sled s svojo zgodbo o Srečku Tolarju, parodiji na kulturno širino slovenskega jet seta. Fokus 08 je bil naporen, a na srečo kratek.

Izjemno priporočam Moje pesmi, moje sanje. Iskrene čestitke ustvarjalcem!

Prava dekleta pa so me pustila hladnega.
Žal preoblačenje na odru in dolge noge že dolgo niso dovolj za zadovoljstvo občinstva. Vsaj ne tistega malce bolj zahtevnega.

…to je moje vprašanje, ko gledam spodnje slike s potovanj. Včasih človeška neumnost preseže zdrav razum, tega se zavedam. Vendar v dani priložnosti človek reagira po svoje. In priznati je treba, nihče ni brez napak.

Glede na ves cirkus, ko vsi govorijo, kako blizu njenega veličanstva so bili, naj dodam še jaz svojo izkušnjo.

Pisalo se je leto 2003, bila je sreda, 23 julij.

Kot pravi Aleš, sem bil tudi jaz na pravem mestu na pravem času. Čisto slučajno sem bil na krajšem izobraževanju v Plymouthu in čeprav skoraj ni verjeti, sem čisto slučajno videl kraljico, tudi poklepetala sva in se celo rokovala (vprašajte jo, sigurno se spomni, saj se na dan rokuje samo s cca 150 ljudmi, od takrat pa je minilo več kot 5 let, se pravi okrog 1700 dni, se pravi nekaj več kot 250.000 ljudi).

Včasih je res ironično, da si ljudje jemljejo tako srečanje tako k srcu. So užaljeni, da jih kam niso povabili, se prepirajo, kdo je na seznamu itd.

Spoštovani jet set, naj vas ne razočaram, bojim se, da kraljica čez leto dni ne bo vedela kdo ste, če vas bo srečala na ulici. Tudi zato nisem pričakoval njenega klica, ko je pristala v Sloveniji.

Kraljica je izjemna ikona lastne države. Najboljša blagovna znamka. Poklon njenemu videzu ob častitljivi starosti.
Če primerjam najino srečanje v Plymouthu z obiskom v Sloveniji - delovala mi je mlajše (pet let se vsem pozna), bolj sproščena in nasmejana. Je pa očitno še nekaj drugega - turkizna barva nama je usojena.
Se pa spominjam iz tistega časa še ene malenkosti - tabloidi so pisali o tem, da nosi sama dežnik (to sem celo sam ujel na fotoaparat). In seveda, njen soprog je bil v njeni senci.

Predsedniku Türku pa vsekakor ne bo zamerila drobnega spodrsljaja, ko jo je prijazno ustavil. Tudi meni ni, čeprav sem hitro vzel iz žepa fotoaparat, ko sva prenehala klepetati. V spomin - da se jo spomnim jaz, če me je že ona pozabila. To sem imel takrat namesto fraka. Je že tako, da sva se srečala bolj po nesreči, nenapovedano. Tudi to se zgodi. Celo z njenim veličanstvom.

God save the Queen!

Več o dogodku.

Eureka, tu je!

Moja prva knjiga.

Moja srEčna knjiga (na povezavi lahko del knjige prelistate).

Seveda manjka še nekaj detajlov k popolnosti, vendar glede na to, da kar nekaj ljudi že ve zanjo, je čas, da jo razkrijem tudi na svojem blogu.

O njej so takole zapisali:
Knjiga je primerna kot žlahtno darilo najbližjim, ali kot ekskluzivno poslovno darilo perspektivnim sodelavcem in poslovnim partnerjem. Prevedena je tudi že v angleščino. Izšla je sredi septembra in v  prvih štirih dneh je bilo prodanih že 560 izvodov.

Knjiga predstavlja popolno novost na knjižnem tržišču.Je nekakšen vodnik za osebno rast in načrtovanje življenjske poti, ki si ga napišeš sam. Bralca vodi v razmišljanje o sebi, o svojih življenjskih ciljih, željah, poslanstvu, o svoji odgovornosti do sebe, okolja, družbe in sveta. Spodbuja ga k načrtovanju ciljev in navdušuje za razvijanje pozitivnih osebnostnih lastnosti ter za pridobivanje  znanja in veščin, ki jih potrebuje za uresničitev njegovih ciljev.

Več informacij na uradni spletni strani, kjer knjigo lahko tudi naročite.
Do 15.11. velja promocijska cena.

IRDO je v E-novicah poobjavil moj članek, ki je bil prvotno objavljen v reviji MQ - Managerji rešujejo življenja.

Vesel sem, da vidim, da je družbena odgovrnost pomembna tema, še bolj sem vesel, da očitno združevanje družbene odgovornosti in managmenta zanima marsikoga in s tem posledično dokazujejo interes med povezovanjem razvojno-humanitarnega sektorja in gospodarstva kot ključ za resno parterstvo v prihodnosti.

Morda je to malce naivno razmišljanje, vendar v to verjamem. Več pa, ko se resno lotim diplomske naloge.