Danes sem na blogu Primoža Žižka prebral zanimivo informacije. Netfork Akademija se začne 21. septembra.

Seznam predavateljev me prepriča v kvalitetno izobraževanje.

1. Primož Žižek
2. Vuk Ćosić
3. Rok Hrastnik
4. Gregor Cuzak
5. Mitja Mavsar
6. Jugoslav Petkovič
7. Andrej Šolinc
8. Igor Drakulič
9. Nina Zidar Klemenčič
10. Duška Mervar
11. Ronald Kordiš
12. Jasna Suhodolc
13. Radoš Skrt
14. Karmen Mlinar
15. Aleš Čerin
16. Uroš Žižek
17. Peter Geršič
18. Luka Kogovšek
19. Sanja Križan

Primoža, Vuka, Nino in Mitja poznam. Vsi so vredni vse pohvale. Verjamem, da bodo tudi ostali doprinesli k izjemnosti izobraževanja. Glede prijave še oklevam. Ne, prepričan sem, da bi mi znanje prav prišlo. Vendar imam v tem trenutku izobraževanja malce dovolj. Dva faksa in Londonska šola PR, mera je bila zvrhana za prvo polletje. Vendar kdo pravi, da čez mesec dni ne bom iskal novih izzivov. Brez skrbi. Na seznamu za jesen so ruščina, NLP in mediacija. Bi temu dodal še Netfork? Morda. Povem čez kak mesec.

Revija Združenja Manager MQ je objavila moj članek v tokratni reviji.

###NADNASLOV###
Dober marketing in ugled podjetja ne morata biti edina podlaga za družbeno odgovornost podjetji. Biti dober je stvar človeške humanosti in občutka za sočloveka.

###NASLOV###
Managerji rešujejo življenja!

###UVOD###
Na kraj pameti mi ne bi prišlo, da bi si iz radovednosti kupil letalsko karto za Ouagadougou, glavno mesto Burkine Faso. Sicer rad potujem, vendar je pot v državo, ki je druga najmanj razvita po Human Development Indexu daleč na koncu liste osebnih turističnih prioritet. Povabilo UNICEF-a v delegacijo za Burkino Faso je bil svojevrstni šok. Privilegij? Pred obiskom tega ne bi utemeljeval s tem izrazom. Po obisku, vsekakor.  Razlog za to so nova poznanstva, izjemni dogodki, ki se že spreminjajo v nepozabne spomine in predvsem občutek optimizma, ki je posledica videnega.
Zjutraj sem si umil zobe. S tekočo vodo in zobno pasto. Jajčka na oko. Malce sem bil jezen, ker ni bilo pršuta. Poslušam novice na radiu. Govor je o neprofitnih stanovanjih. Spet jih je premalo. Klimatska naprava v avtu, 21 stopinj. Ne prevroče, ne preveč hladno. Razmišljam, če imam vse. Pozabil sem uro. Zavestno sem pustil doma prenosni računalnik, celo mobilni telefon me ne bo spremljal prvič po desetih letih.

Osnovni cilj UNICEFove delegacije je bila seznanitev z izvajanjem UNICEF-ovih programov pomoči otrokom v Burkina Fasu ter s porabo sredstev, ki so jih v preteklih letih zbrali slovenski darovalci. Veliko je bilo narejenega. Zgodovina sega v leto 2005, ko je UNICEF Slovenija zbrana sredstva namenil gradnji treh satelitskih  šol v vaseh Yakouta, Essakane in Tchekeladji na severu države. Sodelovanje se je leta 2006 nadaljevalo in z zbranimi sredstvi je UNICEF podprl domačo nevladno organizacijo APRODEB, ki pomaga  otrokom žrtvam najhujšega otroškega dela na severu države v mestu Dori. Maja Vojnovič, izvršna direktorica UNICEF –a Slovenije mi med poletom razloži, da so z zbranimi sredstvi v letu 2007 zgradil center za neformalno izobraževanje deklic in otrok s posebnimi potrebami.  Zanima me zakaj?  Dovolj je samo iskren pogled direktorice in podatek, da tam šolo obiskuje zgolj 38 odstotkov deklic.

Številke postanejo realnost. Šesturni polet. Drugačen svet, enaki ljudje. Stisk roke, dobrodošlica. Med brati in sestrami. Vročina, prah. Včasih se kdo pritožuje nad domačim letališčem. Dobrodošli v Burkini Faso. Smo ljudje predsodkov, če to priznamo ali ne. V hotelu paziš, da ugašaš luči. Hvaležen si za vodo. Osreči te hladen mango. Občuduješ optimizem ljudi. Stalno se smejijo. Povsod si dobrodošel.

Tudi to je del našega sveta

Si predstavljate, da je v štiričlanski družini samo en član pismen? Verjetno vam otroci predstavljajo bogastvo. Težko je potem verjeti, da svojemu otroku sedem dni po rojstvu ne daš imena, saj je žalost manjša, če človeško bitje ni poimenovano, ko odide iz tega sveta. Upam si trditi, da bi ravnali enako, če bi krute številke statistike kazale, da vsak peti otrok nikoli ne bo dočakal petega leta starosti.

Kakšne so prioritete pomoči, me zanima? Vprašanje, ki nima odgovora. Ob vseh problemih je treba delovati modro, povezano in predvsem stalno. Problemov je preveč, da bi jih postavljali po prioritetah. Kakšno zahodnjaško vprašanje, pomislim. Je večji problem dejstvo, da država potrebuje 4500 šol ali da je možno kupiti za otroško delo dvanajstletnega otroka za 10 EUR? Žal mi je vprašanja. Vendar kmalu ugotovim, da ni neumnost postavljati vprašanja, neumnost je ostati neveden.

Z optimizmom me navdahne Herve Peries, direktor UNICEF-a Burkine Faso. »Slovenija je ključni partner v Burkini Faso, ki podpira projekte že zadnja tri leta. Veliko stvari smo naredili, vpeljali smo številne inovativne pristope. Videli boste, kako pomembna je podpora Slovenije pri primarnem izobraževanju.«

Kako prav je imel Francoz, ki že dvajset let deluje v Afriki, dojamem kasneje na terenu. Šole rešujejo življenja. Če imaš možnost, da greš v šolo, ne delaš v rudniku, v ozkih rovih deset metrov pod zemljo. V strahu, kdaj te bo rov zakopal in boš pri devetih letih izgubil potencial svojega življenja.
Ob tem je vredno omeniti, da v uradu UNICEF-a Burkine Faso deluje 76 zaposlenih, od tega je samo šest tujcev. Pravilo UNICEFA je, da urad vedno vodi tujec, saj se s tem preprečuje koruptivnost. Toliko o stereotipih, da so vse mednarodne organizacije naslednice kolonističnega razmišljanja.

Težko računamo na države, upanje ostaja

Evropska unija je leta 2005 sprejela Evropski razvojni konsenz, ki opredeljuje časovni načrt povečevanja in programske usmeritve razvojne pomoči. Tako mora Slovenija s trenutnih 0,12 odstotka BND-ja uradno razvojno pomoč do leta 2015 povečati na 0,33 odstotka BND-ja. Daleč je cilj 0,7%, ki je zapisan v Milenijskih razvojnih ciljih, ki so temelj mednarodnega razvoja.

Lahko stavimo na države? Strokovnjaki so pesimistični. Ravno to je razlog, da je vloga poslovne javnosti še toliko večja. Tega se zavedajo vsi akterji na področju razvojne pomoči, zato ni presenetljivo, da je UNICEF tokrat prvič v delegacijo vključil tudi korporativne partnerje. Navdušenje je bilo obojestransko.

»Afrika te ne pusti hladnega. Ne le zaradi visokih temperatur, temveč predvsem zaradi stvari, ki jih nisi doživel nikoli prej. Kljub življenju na robu vedno znova presenečajo nasmejani, odkriti človeški obrazi. Navdušilo me je veselje otrok do šole in njihovi brezhibno urejeni zvezki  sredi vse prej kot popolnega okolja. Nekaj sem jih posnel, da jih pokažem svojim otrokom. Po obisku na terenu sem se prepričal, da je investicija v izobrazbo edina dolgoročna ekonomska strategija v Burkina  Fasu, saj se vse začne in konča za šolsko klopjo. Nikoli še nisem srečal družbe, v kateri izobrazba pomeni tolikšno razliko. Našo pomoč bomo zato še naprej usmerjali v to področje in k temu vzpodbujali tudi druga podjetja«, je izkušnjo opisuje Mitja Petrovič, direktor Publicis Groupe.

»Kar smo videli ob obisku Burkina Fasa, je preseglo naša pričakovanja. Prepričali smo se, da so UNICEF-ovi programi pomoči učinkovito izvedeni in da so sredstva namenjena najbolj ogroženim. Zdravstvena pomoč in pomoč pri izobraževanju pomenita trajno spremembo za otroke in jim na nek način omogočata življenje, kot ga razumemo in poznamo sami«, je povedal Jani Resnik, generalni direktor Amwaya Slovenija.

Mar ni uspeh stvar zadovoljstva?

Ob takih priložnostih človek išče odgovore na vprašanje, kaj je uspeh. Razviti svet meri uspeh po količini denarja. Če spremenimo pogled in kot kriterij uspeha vzamemo zadovoljstvo, Afrika postane v trenutku bogatejša. Vendar ne more biti bogata, dokler otroci umirajo tako pogosto.
Nikoli ne bom pozabil izjave Mitja Petroviča, ko sva sedela v družbi mater in otrok v centru za podhranjene. »V vsakdanjem življenju se borim za dobiček. Te matere in otroci pa se borijo za golo preživetje. Ob takem trenutku bi pozval svoje kolege, da del našega dobička namenimo njim in s tem rešimo nekaj življenj«.

V njegovih očeh sem videl, da misli resno. To ni družbena odgovornost v moderni obliki marketinga. To je družbena odgovornost iskrenosti in občutka za sočloveka

Vezana pomoč je stvar preteklosti. Sodelovanje z vladami in civilnim prebivalstvom, podpiranje lokalnih interesov s kvalitetnim koordinacijskim mehanizmom pa je nov jutri, ki je  v rokah poslovnega sektorja.

Zaradi njih, otrok, prihodnosti našega sveta. Zaradi napredka človečnosti.

S ponosom povem, da sem danes prejel diplomo Londonske šole odnosov z javnostmi.

Zakaj s ponosom? Ob vsem svojem urniku, mi je uspelo tudi to.

Ni bilo kar tako. To dokazujejo odlični predavatelji. Eden je bil boljši kot drugi (CVji so na uradni strani). Izpit pa iz seminarske, izpita in zagovora. Tako da si je treba diplomo kar zaslužit.

# Mitja Blagajac , SPEM Komunikacijska skupina, direktor projektov  [CV]
# Petra Čadež , NOVI OPERATER, member of Mobilkom Austria group, Head of Marketing Communications and Market Intelligence  [CV]
# Rajko Dolinšek , Informa Echo, direktor  [CV]
# Ladeja Godina Košir , samostojna svetovalka za komuniciranje in partnerka Inštituta za poslovno rast in kreativnost  [CV]
# Mag. Branko Greganovič , Istrabenz, svetovalec predsednika uprave  [CV]
# Darja Ivanuša , SPEM Komunikacijska skupina, svetovalec analitik  [CV]
# Mateja Kocjan , Zavod RS za varstvo narave  [CV]
# Mag. Marta Kos Marko , Gustav Kaeser Training International, samostojna predavateljica  [CV]
# Tine Kračun , Intermedius
# Katja Krasko , Imelda Ogilvy  [CV]
# Mag. Aleš Lisac , Lisac&Lisac, svetovalec  [CV]
# Nada Majdič Mihelec , Modra celica, svetovalka za odnose z javnostmi  [CV]
# Tomaž Mihelin Ritlop , SPEM Komunikacijska skupina, direktor projektov  [CV]
# Božidar Novak , SPEM Komunikacijska skupina, direktor  [CV]
# Ajda Ožbolt , Imelda Ogilvy, vodja projketov  [CV]
# Maja Rečnik , SPEM Komunikacijska skupina, direktorica izobraževanja  [CV]
# Urška Ribič , SPEM Komunikacijska skupina, d.o.o., LSPR Slovenija  [CV]
# Tamara Valenčič , Si.mobil-Vodafone, svetovalka predsednika uprava za odnose z javnostmi  [CV]
# Boštjan Vrhovec , samostojni predavatelj/režiser  [CV]
# Darja Zgonc , POP TV, odgovorna urednica informativnega programa POP TV  [CV]
# Tatjana Zidar Gale , samostojna predavateljica  [CV]
# Nina Zidar Klemenčič , Odvetniška pisarna Zidar-Klemenčič
# Primož Žižek , Glavni trg, direktor  [CV]

Letošnja posebna gosta sta bila Bojan Požar in Božo Dimnik. Spemovci so cool ljudje, pustimo debato o njihovem vplivu in vlogi v tej državi. Meni se zdijo vsi sila simpatični.

Vsa pohvala tudi ostalim udeležencem. Oziroma bolje udeleženkam, saj je bilo moških bolj za vzorec. Veselim se ponovnega snidenja, predlagam ZOO (interno).

Posebno zahvalo si zaslužita Maja in Nina. Odlično sta izpeljali. Aplavz!

Sedaj bo treba znanje izkoristiti. Znanja je veliko, izkušnje prinese kilometrina. Tudi sosedje so pisali o LSPR. Sem vesel, da je bilo priporočilo toplo sprejeto. Še kdaj…

Za pokušino pa je spodaj nekaj nasvetov glede predstavitve pri naročnikih. Tole je drobec, ki nam ga je dala LSPR. Jaz jih iskreno priporočam! Upam pa, da se še kaj vidimo. Pa vse dobro vsem!

*  Pri predstavitvi je pomembno, da na samem začetku jasno izpostavite njen cilj (ne samo cilja projekta, o katerem govorite) – tako boste uskladili pričakovanja publike z vašimi namerami in vzpostavili začetni kontakt (star izrek pravi: »You will never have a second chance to make the first impression.«). Seveda se pred tem še predstavite – kdo ste, od kod prihajate in čemu ste tukaj. Vaš cilj je skoraj vedno in povsod nekoga v nekaj prepričati.
* Pred začetkom se je potrebno seznaniti s svojo publiko oziroma že, ko pripravljate nastop, vedeti kakšna je vaša vloga in kakšna je vloga poslušalcev (v našem primeru recimo ali ste vi študent, ki pred komisijo profesorjev zagovarja svoj izpit ali ste predstavniki agencije, ki so pripravili predlog komunikacijskega programa za podporo projektu naročnika in mu sedaj to predstavljate – torej ga morate navdušiti, da vas kupi, ali pa ste zaposleni, ki svojemu direktorju predstavlja program, ki bi ga morali v podjetju izpeljati in v katerega je vloženo veliko njegovega truda (z njim se na nek način dokazuje), seveda pa mora pridobiti od nadrejenih tudi nekaj dodatnih finančnih sredstev.
* Prav tako kot je pomemben uvod, je pomemben tudi zaključek, v katerem povzamete bistveno misel/idejo predstavitve in navdušite poslušalce še v zadnji sekundi.
* Predstavitev naj bo sistematična – od začetka do konca, po neki vnaprej zastavljeni logiki, brez nepotrebnih spuščanj v podrobnosti ter brez skakanja na teme, ki jih pri pripravi niste določili kot relevantne.
* Pri pripravi teksta za prezentacijo je dobro, da uporabljate čimmanj teksta – izpostavite bistvo na kratek in zanimiv način (z enim stavkom, besedo, mislijo), nato pa okrog tega napletete zgodbo, ki pa naj tudi zajema samo bistvo. Ostale informacije lahko ponudite npr. v obliki dodatnega gradiva.
* Pozornost in interes poslušalcev lahko pritegnete tudi z bolj kreativno prezentacijo v smislu uporabe vizualnega gradiva, različnih efektov, barv…oziroma, da prezentacija izžareva vašo osebno noto oziroma rdečo nit predstavitve. Veliko prispeva tudi vaše navdušenje nad delom, ki ste ga opravili in sedaj z veseljem svoje ideje delite tudi z drugimi (tistimi, ki vam bodo lahko pomagali pri njihovi uresničitvi). Pokažite ta vaš entuziazem in energijo. Bodite pozitivni – pri tem kako govorite, kaj govorite in kako se obnašate.
* Pri predstavitvi je pomembno, da publiko vedno znova animirate - bodisi vizualno (slikovno gradivo na power point prezentaciji, premik, gibi telesa) ali pa z glasom (dvig glasu, »injekcija energije«…). Pomembno je, da imate stik z vsemi poslušalci (torej, da čimveč govorite »na pamet«, vzdržujete kontakt (z očmi), dvigujete razpoloženje, preprečujete upad pozornosti…). Branje teksta bodisi iz slidov ali pa iz listov, ki jih držite pred seboj, zna biti moteče, sploh, če iz tega nastane monolog (recimo obrnete se s hrbtom proti poslušalcem in berete ali pa se zatopite v liste in imate »monolog«). Dobro je, če govorite jasno, počasi, glasno, uporabljate kratke stavke ter preproste besede.
* Primerno je tudi, da se na predstavitvi stoji, čeprav je to težje za vas, saj se zdi, da ste bolj na udaru; hkrati poslušalce postavite v nekoliko »podrejen« položaj, ki ga lahko izkoristite pri svoji predstavitvi (dejansko so tam zaradi tega, da vas poslušajo). Pri takšnem položaju tudi lažje (in več) uporabljate govorico telesa (čeprav se pogosto pojavi vprašanje Kam z rokami?). Bodite pa previdni na nekatere moteče elemente kot so prekrižane roke, vrtenje kulice v rokah, »plesanje« pred poslušalci…
* Pomemben je urejen videz oziroma videz primeren predstavitvi (tematiki) projekta, saj to nedvomno izraža njegov odnos do svojega dela ter do poslušalcev.
* In nenazadnje - pomembno je kako si razporedite čas (za dober time management je najboljša vaja in štoparica v roki), saj tudi s tem izkazujete spoštovanje do poslušalcev, do tistih, ki morebiti prihajajo za vami na vrsto in predvsem koristite sebi, saj si omogočite tekoč govor in se ne izgubljate v podrobnostih.
* Vaja dela mojstra – to drži kot pribito! Če pa vam je slučajno zmanjkalo časa, da bi se resnično pripravili, pa vam bodo v veliko pomoč improvizacijske (in igralske) sposobnosti.

Moj članek v Elementu.

###NADNASLOV###
Zakaj je biti dober dobra naložba za življenje

###NASLOV###
Boste prišli v nebesa?

###UVOD###
Pekel oziroma nebesa naj bi bili destinaciji posmrtnega življenja. Dobri gor, slabi dol. Nekateri temu verjamejo, a upam si trditi, da se splača biti dober že za časa bivanja na našem planetu.

Če bi se ozrl na ljudski modrosti, ki pravita, da je dobrota sirota in da pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod, bi težko našel podporo prepričanju, da je za uspeh potrebno biti dober. Časi se spreminjajo. Vendar tudi ta izjava ni v podporo, saj smo priča prepričanju, da so uspešni ljudje prej slabi kot dobri. Kljub temu si še vedno upam kot pomembno lastnost za uspeh izpostaviti dobroto.

Kaj je merilo uspeha?

Ob vseh mogočih lestvicah, med katerimi seveda javnost najbolj zaposlujejo tiste s premoženjskim stanjem, ima človek občutek, da je merilo uspeha v kapitalizmu le in samo denar. Koga zanimajo dobri odnosi, povezane družine, občutek za sočloveka. Med tistimi, kapitalistično gledano revnimi, ki jih pogosto naslavljamo z manj razvitimi, dober opazovalec hitro opazi na obrazih nasmeh, toplino in solidarnost. Paradoks sveta, če pomislimo, da se ukvarjajo z golim preživetjem. Verjetno bi moralo biti pravo merilo uspeha zadovoljstvo. Naj si vsak posameznik sam postavi lastno lestvico vrednot, doseganje le-teh, ciljev in načrtov pa bi nekako bil skupek kriterijev za zadovoljstvo, na podlagi katerega bi merili uspeh. Morda pa ima še kako prav kralj Butana, o katerem lahko zadnje čase beremo nekaj več zaradi prvih demokratičnih volitev. Dedna usmeritev, ki jo nadaljuje tudi sedanji kralj, je iskanje ravnovesja med duhovnim in materialnim bogastvom. Tako si namesto za višji bruto družbeni proizvod (BDP) Butan prizadeva za bruto družbeno srečo (BDS).

Človek, inteligentno bitje

Številne raziskave se ukvarjajo s korelacijo uspeha in izobrazbe. Težko je dokazati pravo povezavo, saj smo ugotovili, da je že definicija uspeha skoraj nemogoča. Nesporno pa drži, da človeška inteligenca vsekakor vpliva na uspeh. Vendar je ob tem potrebno vedeti, da strokovnjaki zadnje čase navajajo tri inteligence: klasično razumsko (racionalno) inteligenco (IQ), čustveno inteligenco (EQ) in zadnje čase vedno bolj popularno duhovno inteligenco (SQ). Ob tem se pojavljajo še socialna, politična, telesna, umetna, finančna … Očitno je, da človek hrepeni po biti inteligenten. Verjetno pa je ravno razvoj duhovne inteligence, ki jo je vpeljala Danah Zohar skupaj s partnerjem dr. Ianom Marshallom in jo postavila ob bok racionalni in čustveni inteligenci, ključna za kakovosten razvoj našega sveta. Za razliko od razumske inteligence, ki jo premorejo računalniki, in čustvene inteligence, ki je lastnost višjih sesalcev, je duhovna inteligenca – biti kreativen, strpen, sposoben spreminjati pravila in situacije, spraševati se, kdo smo in od kod – lastna samo človeku in kot dejavnik, ki povezuje prvi dve, najbistvenejša od vseh treh. Za njen obstoj sta avtorja v psihologiji, antropologiji in kognitivni znanosti zbrala dovolj dokazov. Z duhovno inteligenco razvijamo zmožnost za ustvarjanje smisla, vizij in vrednot ter sposobnost njihovega doživljanja. Omogoča nam, da lahko sanjamo in k nečemu težimo. Prav na duhovni inteligenci temeljijo naša prepričanja, vloga prepričanj in vrednot pri naših dejanjih ter pri oblikovanju našega življenja.

Biti dober ali biti bogat?

Zakonitost prednostne hierarhije potreb je raziskoval že klasik v psihološkem raziskovanju potreb in utemeljitelj humanistične psihologije Abraham Maslow. Potrebe je razvrstil v osnovne – biološke, ki jim sledijo potreba po varnosti, potreba po ljubezni in pripadnosti, po ugledu in samospoštovanju, povsem na vrhu piramide človeških potreb pa je potreba po samouresničitvi. Logika potreb pravi, da se višje človeške potrebe prebudijo v glavnem šele potem, ko so nižje zadovoljene. Osnovna zadovoljitev nižjih potreb je izhodišče za normalno zaznavanje in zadovoljevanje višjih potreb, toda šele zadovoljitev višjih potreb omogoča specifično človeško raven življenja, ugotavljajo strokovnjaki. Tako se jasno kaže, da bi morali biti vrednoti biti dober in biti bogat sorazmerni, uspešen človek pa bi ju moral uvrstiti enakovredno v svoj vrednosti sistem.

Dobrodošli na planetu Zemlja

Kmalu si nas bo Zemljo delilo 6.666.666.666. Če bi celotno svetovno populacijo spravili na vas s 100 prebivalci in pri tem obdržali realna razmerja, bi bila ta vas sestavljena iz 57 Azijcev, 21 Evropejcev, 14 Američanov (Severna, Srednja in Južna Amerika) in 8 Afričanov. Bilo bi 52 žensk in 48 moških, 30 belcev in 70 nebelcev, 30 kristjanov in 70 nekristjanov, 89 heteroseksualcev in 11 homoseksualcev. Šest oseb bi imelo v rokah 59 % celotnega bogastva, 80 oseb bi živelo v barakah, 70 bi jih bilo nepismenih, 50 bi jih bilo podhranjenih, eden bi bil na tem, da umre, in eden na tem, da se rodi. Ena oseba bi imela računalnik in 1 oseba bi imela univerzitetno izobrazbo. Če svet opazujemo na ta način, je hitro očitno, kako velika je potreba po razumevanju dejstev in sprejemanju realnosti. Če ste se danes zbudili relativno zdravi, ste srečnejši od milijona ljudi, ki ne bodo dočakali naslednjega tedna. Če nikoli niste doživeli nevarnosti vojnega napada, osamljenosti begunca, strahote mučenja, »trganja« lakote, ste srečnejši od 550 milijonov prebivalcev tega planeta.

Če je v vašem hladilniku hrana, nad glavo streha in se imate s čim pokriti, ko ležete v posteljo, ste bogatejši od 75 % ljudi tega sveta.

Če imate račun na banki, denar v denarnici in nekaj zlatih drobnarij doma, pripadate med 8 % najbolje stoječih ljudi na svetu. Če so vaši starši še živi in ste poleg tega poročeni, spadate med redke ljudi. Če lahko preberete to sporočilo, ste lahko resnično srečni, ker ne spadate med 2 milijardi ljudi, ki ne znajo brati.

Vsak lahko spremeni svet

Verjetno smo preprosto imeli srečo, da smo se rodili na kosu Zemlje, kjer je pismenost skoraj samoumevna, tekoča voda nekaj normalnega in osnovne človekove pravice nekaj splošno spoštovanega. Morda je to dovolj dober razlog, zakaj je prav, da smo dobri. Zadnje čase se vedno več govori o družbeni odgovornosti. Strokovnjaki jo opisujejo kot dejanje, ko se v širšem in lastnem interesu trudimo delati v dobrobit ljudi preko meja, ki jih predpisuje zakonodaja. Zna se zgoditi, da bo preživetje narave in človeštva, vključno z organizacijami vseh vrst, kmalu postalo odvisno prav od tega, kako dobri bomo. Rešitev se skriva v tem, da postanemo dobri, ker je to plemenito dejanje in ker imamo lastno zavedanje na tako visoki ravni, da se zavedamo, da je biti dober potrebno. Verjetno je utopično razmišljati, da bi vsak človek pet ur tedensko namenjal prostovoljnemu delu in deset odstotkov svojih prihodkov namenjal k pravičnejšemu razvoju sveta. Vendar prav vsak lahko tako spremeni svet. Več nas bo, močnejši bomo.

Na povabilo Poslovnega kluba Socius, bo dr. Maucher prišel v Slovenijo.

3. julija 2008 Poslovni Klub Socius v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije gosti  dr. Helmuta O. Maucherja, enega najvplivnejših gospodarstvenikov v zadnjih 50 letih na svetu. Več o dogodku.

Dr. Maucher je svetovno gospodarstvo zaznamoval s svojimi izjemnimi uspehi, kot predsednik uprave švicarskega giganta Nestle, ki je pod njegovim vodstvom postal vodilni igralec na svojem področju na svetu. Ko je predal direktorsko mesto dr. Petru Brabecku je ostal na mestu predsednika Upravnega odbora iste družbe, nato pa so mu delničarji v znak zahvale za opravljeno delo podelili naziv doživljenskega častnega predsednika Nestleja. Dr. Maucher je med drugim tudi dolgoletni predsednik Mednarodne trgovinske zbornice in soustanovitelj, ter dolgoletni podpredsednik Svetovnega gospodarskega foruma. Poleg naštetega je dr. Maucher izjemno aktiven filantrop in aktiven udeleženec razprave o prihodnosti Evrope