REVNI OTROCI VAS PROSIJO ZA RAZUM!
Spoštovani!
Iskreno hudo mi je, ko zadnje dni opazujem dogajanje v zvezi z Unicefom Slovenija.
Poznam namreč rudarja Jusufa. Srečal sem ga v Burkini Faso, kamor sem se na svoje stroške, kot predstavnik nekaterih organizacij, odpravil skupaj z delegacijo Unicefa. Tudi njegove mlajše prijatelje sem videl v rudnikih, ko so plezali iz temnih globokih rovov. Pa seveda tiste otroke v sirotišnici, ki so bili tako iskreno veseli bonbonov. In tudi tistih dojenčkov, enega izmed njih, leto dni je bil star, ki sem ga držal v naročju in ne vem, če je danes sploh še živi, saj je bil podhranjen in okužen z virusom HIV.
Tem otrokom pomaga UNICEF Slovenije! Takih kot je Jusuf je bilo lansko leto 1000.
Spomnimo se Konfucija. Nekoč je rekel: Ljudje se ne spotikajo ob gore, temveč ob krtine.
Razmere v Unicefu Slovenija so mi poznane. Niso popolne, kar se tiče odnosov. Vendar gotovo niso zrele za medijsko pranje umazanega perila. Vsaka, še tako imenitna družina, ima svoje probleme. Družinske urice za skupno mizo so pravi naslov, kako se loteva takih težav.
Revni otroci vas prosijo za razum, saj so dejstva jasna!
Žal mi je, da je znotraj Unicefa nastalo nekaj polov, ki so k celotni stvari pritegnili še medije.
Zakaj žal? Sem zagovornik transparentnosti, strinjam se z demokracijo, javnost mora biti obveščena. Vendar morajo prav humanitarne organizacije izjemno paziti, kdaj informacije zakrožijo v javnost. In predvsem na kakšen način. Povsem podpiram, da se o nepravilnostih obvešča javnost, vendar če gre za pranje umazanega perila različnih osebnih interesov, je to izjemno nevarno, če ne celo neodgovorno. Javnost velikokrat ne prebira medijev natančno, velikokrat meče vse v isti koš. Saj vsi kradejo, se bo spet slišalo. Mora pa nam biti jasno, da so stvari v Unicefu Slovenije denarno transparentne in jasne, ve se, kam je šel denar donatorjev in to potrjujejo revizije in mednarodna pisarna.
Trpijo otroci, spoštovani, saj zbijate ugled organizaciji!
Najpreprostejše in najkrajše moralno načelo je: drugi naj ti strežejo kar najmanj, ti pa drugim kar največ pravi Lev Tolstoj. Kako imenitno je njegovo načelo, ki naj bi veljalo povsod, predvsem pa v humanitarno razvojnem sektorju. Unicef je v zadnjem času naredil veliko. O tem sem velikokrat pisal, med drugim je bil ravno članek ˝Unicefova inovativnost rešuje življenja˝ nagrajen kot najboljši članek o inovativnosti v študentski kategoriji.
Čas je za akcijo zavihanih rokavov, v dobrobit otrok, ne lastnih interesov!
Pozabljamo, kar je poudaril pred kratkim predsednik države. Finančna kriza na severu lahko vodi do katastrofalne humanitarne krize na jugu. Kako prav je imel Mali princ. Če hočeš videti, moraš gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. Prepričan sem, da je čas, da stopimo skupaj, za dobrobit otrok. Zato sem se odločil, da kandidiram za upravni odbor. V to me je prepričalo nekaj tujih predstavnikov UNICEFa, predvsem pa občutek ponosa, ko sem v Burkina Fasu stal v šoli, ki je bila zgrajena z denarjem slovenskih darovalcev na njej pa je bila tabla UNICEF SLOVENIJA. Zase vem, da bom delal v dobrobit organizacije in se držal osnovnega poslanstva – reševanja otrok. Opozarjal bom na napake, vendar bom, te manjše, ki se pojavljajo vsak dan, skušal reševati za zaprtimi stenami. Najlažje je sicer zamahniti z rokami. A vedno se ob taki misli spomnim na zgodbo o morskih zvezdah.
Starec se je sprehajal po plaži. V daljavi je zagledal deklico, ki je nekaj pobirala po pesku. Ko se ji je približal, je ugotovil, da pobira morske zvezde in jih meče nazaj v morje.
»Kaj počneš? Zakaj zapravljaš čas?« se čudi starec.
»Če zvezda ostane na obali, bo poginila na soncu.«
odgovori deklica.
»Na tej plaži leži na tisoče morskih zvezd, saj je obala dolga nekaj kilometrov. Kakšen smisel ima torej rešiti teh nekaj zvezd!«
Deklica pobere zvezdo, jo vrže v morje in odvrne: »Zanjo ga ima!«
Tudi za Jusufa ga je imelo. In tisoč njegovih sovrstnikov. In prepričan sem, da ga bo imelo še za številne otroke, ki jim UNICEF Slovenija pomaga vsako leto. Zato naj prevlada razum in ne osebni interesi. To vas s svojimi iskrenimi pogledi prosijo revni otroci.
Žiga Vavpotič
