Hvala, Pozitivke in ostali!

Čas prehitro teče. Čeprav so dogodki izjemno kvalitetni, se velikokrat zgodi, da objavim dogajanje na uradni strani Sociusa, na moj blog pa pozabim. Včasih sicer objavim kakšno vabilo, ampak bi se lahko bolj potrudil.

Je pa res, da je moja osnovna teza, da sem raje v ozadju. Meni je pomembno, da sta šef in šefica zadovoljno, da je dogodek dobro obiskan in da vse teče kot mora. Včasih kdo pravi, da bi moral pozdraviti ljudi, vendar se temu raje izognem. Razlog je preprost. Če bi se izpostavljal, potem ne bi mogel skakati okoli, kazati z rokami, kdaj je konec, pisati urgentih SMSov med dogodkov. Tak je svet organizacije dobrih dogodkov.

Priznati moram, da sem se v tem času veliko naučil, ne samo organizacije, predvsem tudi od izjemnih gostov. Dobil sem nove prijatelje, punce iz Propiara so izjemne in vedno dobrodošla in dobra družba, sodelujemo z Videolectures, ki me vedno navdušijo, Živa Vadnov, ki ponavadi povezuje dogodke pa je bila že večkrat željena tarča prevzema s strani kakšnega gosta. Tu je seveda tudi Tanja Dodig Sodnik, s katero urejava dogodek, če je srečanje v Mestni hiši. Zoran Janković je lahko ponosen, ker ima okrog sebe take ljudi. Tu je seveda tudi Tomaž Bole, s katerim uskladiva kakšno izjemno glasbeno točko, če je priložnost prava. Veseli me, da lahko kdaj povabim v družbo kakšne svoje prijatelje in njihovo mnenje mi veliko pomeni. Kot vedno pa sem najbolj vesel, če pride na dogodek tudi Monika.

Veliko je zgodb iz ozadja, ki jih poznata ponavadi le Katarina in Mojca, ki mi vedno priskočita na pomoč.

Ponosen sem, da smo kot darilo uvedli Unicef punčko iz cunj, na tem posnetku po 24. minuti lahko vidite, da so jih veseli tudi gostje.

Med našimi člani in gosti so številne zanimive osebe. Z nekaterimi se srečaš potem na Facebooku, z drugimi na kavi ali na kakšni tretjem dogodku. Večina jih je prav simpatičnih, če ima kdo kdaj slab dan , pa po našem dogodku ta občutek hitro mine. Tudi novinarji so dobrodošli, včasih pa se odločimo, da dogodek organiziramo za zaprt krog ljudi.

Ma čisto preprosto lahko rečem, da smo fajn družba.

Če bi poimensko poimenoval vsakega, ki zraven sodeluje, bi lahko hitro sestavil slovenski Who is who.

In kaj delamo?

Zadnji dogodek Uporaba OECD načel upravljanja družb v Sloveniji, nekateri so ga označili za najbolj uspešenega, je bil zanimiv.

Dogodek si lahko v celoti ogledate tukaj. Na isti povezavi boste lahko videli tudi dogodek intervju z enim največjih ekonomskih strokovnjakov ddr. Brankom Uroševićem.

Ob tem naj povem, da sem uredil ob zadnjem dogodku prvič v slovenščini tudi izdajo Načel OECD in Smernic OECD. Zvezdana je kot vedno naredila izjemen prevod, Gorazd in Leonardo sta vse skupaj strokovno pregledala, s Tonetom pa sva uredila vse za tisk. Zjutraj ob 7.30 pred dogodkom so bile brošure kot sveže žemljice pri nas. Da gre za pomemben dokument je potrdil tudi minister dr. Lahovnik.

Tu je bil seveda tudi dogodek Personae non gratae, ob katerega so se spotaknili nekateri novinarji. Seveda sta tu še dogodka s Christianom Ebnerjem iz Strabaga, ko smo govorilo o etiki in z dr. Edigom iz Porscheja, ko smo govorili o upravljanju talentov. Material iz teh dogodkov še urejamo in bo na voljo na spletu kmalu.

Kot izjemen človek se je pokazal dr. Helmut Maucher, ki je bil na obisku s svojo soprogo. In ker prvega ne pozabiš nikoli - Izzivi družinskih podjetji z dr. Winkhausom.

Več o klubu in o ostalih dogodkih.

Če k temu dodam še prenovo spletne strani, lahko rečem, da smo bili pridni.

O kakovosti pa naj sodijo drugi.

Blaž in Maruša, oziroma Poslovni angeli skupaj s številnimi partnerji, spet pripravljajo nekaj zanimivega, z dodano vrednostjo in mladim nakolenjenega. Pohvalno!

Imate inovativno podjetniško idejo s področja Telekomunikacij, Interneta, Medijev in Entertainmenta ter potencialom hitre rasti?

Zagotovite vašemu start-up podjetju najboljše mentorstvo! Omogočite svoji drzni viziji hitrejšo in učinkovitejšo realizacijo s kar 100.000€ angelske  investicije! S podjetniškim pospeševalnikom ITIME!
Intenzivni »podjetniški vikend paket« za 10 izbranih podjetij z mentorskim programom  bo vključeval tako delo na področju razvoja ideje, koncepta, uporabe tehnologij, kot tudi na področju  komercializacije in monetizacije.

Izkoristite priložnost in sodelujte z slovenskimi strokovnjaki na področju TIME (Robert Rolih, Uspeh d.o.o., Jugoslav Petkovič, Domenca, Andrej Mertelj, Datalab d.o.o., Gregor Pipan, Xlab, Slobodan Sibinčič, Poslovni angeli Slovenije, Andrej Pompe, Formitas d.o.o., Aleš Špetič in Andraž Tori, Zemanta d.o.o., Cvetka Tinauer, Eba d.o.o., Primož Karpe, Vafer d.o.o. in Boštjan Troha, Zootfly d.o.o.).

Investitorji, ki bodo v eno podjetje vložili 100.000 eur ali v dve 50.000 in ki bodo intenzivno sodelovali z mladimi podjetniki na trodnevni delavnici so: Tomaž Dimnik, Mojedelo.com, Janko Jenko, PCX Computers, Aleš Blatnik in Boštjan Marušič, Napovednik d.o.o., Jože Godec, Iskra d.d., Zvone Jagodic, Noviforum, Matej Kurent, Mark Pleško, Niko Slavnič, Marko Mulej in Srečko Pust.

Dodatne ugodnosti za 3 NAJBOLJŠA PODJETJA:
dodatnega mentorstva iz strani mentorjev in investitorjev
treninga za pripravo predstavitve pred investitorji
šole retorike
možnosti povezovanja s strateškimi partnerji
pomoči pri vključevanju v univerzitetne in regionalne podjetniške inkubatorje ter tehnološke parke
pomoči pri pridobivanju nepovratnih sredstev EU v okviru Microsoftovega programa EUGA
promocije podjetja v medijih ter v okviru konference PODIM in
potegovanje za angelsko investicijo na »podjetniškem reality showu«

Kdo lahko sodeluje?
sodelujejo lahko projekti, ki so iz panoge dejavnosti TIME (Telekomunikacije, Internet, Mediji, Entertainment).
Starost podjetja je lahko do tri leta.
Zaželeno je, da ima podjetje prototip, prve stranke ali demo rešitev.
Podjetniški tim od 3 do 5 ljudi, ki pokrivajo tako tehnološko kot tudi poslovno stran.
Start-up podjetja, ki so pripravljena sprejeti investicijo poslovnih angelov v višini 50.000 EUR ali 100.000 EUR za 15% do 20% lastniškega deleža po vnaprej znanih pogojih.
Start-up podjetja, ki se bodo udeležila slovenskega tekmovanja start-up podjetij.

Kako se prijaviti?
Na tekmovanje se lahko prijavite preko spletne strani, pri čemer je potrebno izpolniti vprašalnik za oddajo projekta, ki se nahaja ob prijavnem obrazcu.
Kontakt in več informacij na www.itime.si in info@itime.si

Tole mi je poslala Zvezdana, da bom hitreje okreval.

Zanimiva in poučna zgodba.

Eksperiment

Nekega mrzlega januarskega jutra leta  2007 je na postaji podzemne železnice v Washingtonu igral violinist Bacha. V 45 minutah, kolikor je igral, je šlo mimo njega kakih dva tisoč ljudi, ki so bili večinoma namenjeni na  delo.

Po treh minutah je glasbenika opazil moški srednjih let. Upočasnil je korak, se ustavil za trenutek in odhitel dalje.
Po štirih minutah je glasbenik zaslužil prvi dolar. Neka ženska mu ga je mimogrede vrgla v škatlo, ne da bi se ustavila.
Šest minut kasneje se je mladenič naslonil na zid, da bi ga poslušal, vendar je takoj zatem pogledal na  uro in odšel.
Čez deset minut se je ob njem ustavil triletni deček, a ga je mati v naglici odvlekla dalje. Otrok pa se je še kar naprej oziral po violinistu. Podobna zgodba se je ponovila s še nekaj drugimi otroki. Vsi starši brez izjeme so jih odvlekli naprej.

V 45 minutah se je za trenutek ustavilo in prisluhnilo violinistovemu igranju samo šest ljudi, kakih dvajset pa mu jih je mimogrede vrglo denar. Vsega skupaj je zbral 32 dolarjev.
Ko je končal igrati, tega nihče ni opazil. Nihče mu tudi ni zaploskal, niti ga kakor koli pohvalil.

Nihče tudi ni  vedel, da je bil ta violinist Joshua Bell, eden največjih svetovnih violinistov. Igral je eno najboljših skladb, ki so bile kdaj koli napisane in igral jo je na violini, vredni 3,5 milijona dolarjev.

Dva dni prej je Joshua Bell igral v popolnoma razprodanem bostonskem teatru, kjer so vstopnice stale povprečno po 100 dolarjev.

Ta incognito nastop Joshue Bella na postaji podzemne železnice je bil del eksperimenta washingtonske pošte o percepciji, okusu in prioritetah ljudi. Namen eksperimenta je bil odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali ljudje zaznamo lepoto na vsakdanjem kraju in ob neprimerni uri? Ali se ustavimo, da bi to lepoto občudovali? Ali prepoznamo talent v nepričakovanem kontekstu?

Eden od sklepov tega eksperimenta je bil:

Koliko stvari v življenju ljudje zamudimo, če se ne moremo niti za trenutek zaustaviti, da bi poslušali enega najboljših glasbenikov na svetu, ki igra na enem najdragocenejših instrumentov eno najlepših skladb, ki so bile kdaj koli napisane…

V IRDO novicah so zapisali zanimivo pesem, ki da misliti.

Tole so zapisali poleg:

Medgeneracijsko sožitje je kljucno za dolgorocni obstoj družbe. Tega se zavedamo tudi v inštitutu IRDO, zato smo za leto 2009 pripravili konferenco na to temo. Namesto uvodnika pa tokrat dodajamo razmišljanje o besedilu, ki je v zimskih dneh krožilo po spletu.
Vabimo vas k sodelovanju na konferenci 2009 in k branju skupne (November&December) številke IRDO e-novic.
Ko je neka stara ženica umrla na oddelku za zdravljenje starostnih bolezni v majhni bolnišnici blizu kraja Dundee na Škotskem, so bili vsi prepricani, da za seboj ni pustila nicesar vrednega. Kasneje, ko so medicinske sestre pregledovale njeno borno zapušcino, so našle to pesem. Kakovost in vsebina sta osebje tako prevzeli, da so kopije obšle vse sestre v bolnišnici. Ena od njih je kopijo pesmi odnesla s seboj na Irsko. Edina dedišcina, ki jo je ta stara gospa zapustila potomcem, je bila objavljena v božicni izdaji novic severnoirskega združenja za mentalno zdravje (News Magazine of the North Ireland Association for Mental Health). Ta preprosta, a zgovorna pesem se je pojavila tudi v obliki diapozitivov. Tako je ta drobna, stara ženica iz Škotske, brez vsakega fizicnega imetja, ki bi ga zapustila temu svetu, zdaj avtorica »anonimne« pesmi, z naslovom Cemerna starka, ki kroži po internetu

Kaj vidite sestre?
Kaj vidite?
Kaj si mislite,
ko me pogledate?

Čemerna starka,
ne preveč pametna,
negotovih navad,
z očmi, zasanjanimi v daljavo.

Starka, ki izpljuva hrano
in ne odgovarja,
ko ji glasno prigovarjate,
‘Dajte no, potrudite se malo!’

Starka, za katero mislite, da
ne opazi stvari, ki jih počnete
in kar naprej izgublja
nogavico ali čevelj.

Starka, ki vam proti svoji volji ali
krotko dovoli, da počnete kar hočete,
jo kopate in hranite,
samo da mine dolg dan?

Je to tisto kar mislite?
Je to tisto kar vidite?
Potem odprite oči, sestre,
kajti to kar vidite nisem jaz!

Povedala vam bom kdo sem,
ko tukaj sedim tako mirno,
tako kot ukažete,
ko jém na vaš ukaz.

Sem desetletna deklica,
ki ima očeta in mamo,
brate in sestre,
ki ljubijo drug drugega.

Sem šestnajstletno dekle,
s krili na nogah,
ki sanja, da bo kmalu
srečala svojega ljubega.

Sem nevesta pri dvajsetih,
moje srce poskakuje,
ko dajem zaobljubo,
ki me zavezuje do konca življenja.

Zdaj jih štejem petindvajset,
imam svoje otroke,
ki potrebujejo moje vodenje,
imam varen in srečen dom.

Sem ženska pri tridesetih,
otroci hitro rastejo,
med seboj smo povezani z vezmi,
ki bi morale trajati večno.

Ko jih imam štirideset,
so moji sinovi odrasli in zdoma,
toda ob strani mi stoji mož,
ki skrbi, da ne žalujem.

Pri petdesetih se ob mojih
kolenih znova igrajo dojenčki,
zopet poznam otroke,
moje ljubljene in sebe.

Nad mano se zgrnejo temni oblaki,
moj mož je mrtev.
Ko se zagledam v prihodnost,
se vsa naježim od groze.

Moji otroci se oddaljujejo,
imajo svoje otroke,
mislim na vsa minula leta
in ljubezen, ki sem jo poznala.

Zdaj sem starka.
Kako kruta je narava!
Starost je šala,
ki iz človeka naredi norca.

Telo usahne,
privlačnost in moč izgineta.
Tam, kjer sem nekoč imela srce,
je zdaj kamen.

Toda znotraj te stare razvaline,
še vedno prebiva mlada deklica.
Moje izmučeno srce tu in tam
še vedno zna kipeti od čustev.

Spominjam se veselih
in žalostnih dni.
V mislih vedno znova ljubim in
podoživljam svoje življenje.

Mislim na vsa tista leta,
ki jih je bilo premalo in so prehitro minila,
in sprejemam neizogibno dejstvo,
da nič ne more trajati večno.

Zato ljudje, odprite oči,
odprite oči in poglejte!
Pred vami ni čemerna starka,
pred vami sem JAZ!