Dragi prijatelji!

Leto 2010 zaključujeva pozitivno.

Z utrjevanjem dela iz leta 2009 in z mnogimi plani za leto 2011.

Kot sva zapisala že lansko leto, pisanje pregleda leta deluje terapevtsko, ima nekoč zgodovinski pomen za lastno evidenco, hkrati pa je zanimivo soočenje z realnostjo sodobnega človeka v določenem življenjskem obdobju.

Kar je pomembno, leto je minilo v duhu najinih vrednot, vesela sva, da imava okrog sebe tako izjemne ljudi. Teh sva resnično vesela, saj bogatijo najina leta in naju spremljajo pri najinih dogodivščinah.

Preživela sva prvo leto skupnega gospodinjstva. Včasih je zapihal kakšen veter, vendar orkanov ni bilo. Monika je uspešno zaključila prvi letnik magisterija in kmalu se bo lotila magistrskega dela, Žiga je opravil vse izpite na magisteriju in pripravlja magistrsko na temo socialnega podjetništva.

Monika je nadaljevala svoje delo na področju mediacij. Z mediacijo je uspešno delovala v sklopu Zveze prijateljev mladine in Zavoda PaMeT. Preko 50 uspešno rešenih primerov kaže na to, da dela dobro in da je njena smer prava, kar dokazuje tudi nagrada za trajnostni razvoj, ki jo je prejela za postavitev mediacijskega programa Mediacija – moj zaveznik pri reševanju sporov.

Glede na potrebe, ki se kažejo v tej družbi, je ZPM začel ustanavljati tudi družinski center in v sklopu tega tudi program psihosocialne pomoči ljudem. Tako je za Moniko poleg uspešnih mediacij tudi nekaj zelo uspešnih primerov psihosocialnega svetovanja.

Seveda je ostala zvesta tudi spremljanju v zaporih in vse kaže, da gre za izjemno uspešno življenjsko zgodbo, ki bi se brez Monike verjetno končala drugače. Pozitivno sled pa Monika pušča tudi preko organizacije Dreamfoundation, ki pomaga mladim pri študiju v tujini. Ekipa se je okrepila, tako da postaja program precej prepoznaven v slovenskem prostoru.

Kar ostaja del najine družbene odgovornosti je tudi čas, ki ga predvsem Monika namenja socialno ogroženim otrokom s tem, da je v letu 2010 kar 30 dni preživela z njimi v različnih počitniških programih. Nasmehi otrok, ko pozabijo na vse težave, je najlepše plačilo za dobro delo.

Žiga je naredil letos tisto, kar mnogi niso verjeli, da je mogoče. Osredotočil se je, čeprav za leto 2011 pripravlja zanimive novosti. Glavno delovanje je bilo na Zavodu Ypsilon, ki je presenetil mnoge in v letu delovanja naredil marsikakšen presežek.

Žiga je v sklopu Zavoda Ypsilon ponosen predvsem na ekipo, ožjo in širšo, ki je izjemna, drugačna in neponovljiva. Seveda so tu tudi neponovljivi dogodki, težko je zbrati najljubšega, tako tisti v prvem delu leta kot tudi v drugem so puščali sled. Vsi sicer pravijo, da je bila naša obletnica nepozabna. Morda so najbolj zanimivi konkretni učinki Zavoda Ypsilon. Tu je še novost leta 2010 naša Akademya in projekt W4Y. Ob koncu leta smo začeli sestavljati strokovni svet in zasnovali zanimiv dogodek Simbioz@.

Globaldreamvision d.o.o. ostaja igrišče, gledališče in miselno središče za uresničevanje, analizo in razvoj idej, vizij, strategij in stališč. Predvsem je osredotočenost na razvoj novih zgodb, ki so povezane z osnovnim Žigovim poslanstvom Živi in pusti sled.

Dogajalo se je, tako v sklopu Moje srečne knjige, UNESCA, pestro je bilo tudi glede UNICEFa, kjer verjamem, da gremo v pravo smer, pogovarjali smo se tudi glede živosti pri Kako živ si, Rotary klub postaja vse boljši in zanimivejši. Ob tem je Žiga pisal kolumne za Šolske razglede, dedkova knjiga Črnuški viharnik je bila urejena, prvi vzorci so natisnjeni. Seveda je bil tu še Svetovni kongres mladih v Istanbulu. Konec je bilo zgodb MojeFundacije in Poslovnega kluba Socius. A razvijal se je koncept Prijazne trgovine, Žiga je začel s predavanji o generaciji Y (pestro in zabavno je bilo predvsem v Trimu in Banki Slovenije) in preko Amchama je bil vključen v program Young Professionals.

Posebna zgodba leta 2010 je bila tudi Žigova vključenost v svetovanje predsedstvu Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Sodelovanje s tehnično vlado je bilo odlično in glede na novo opcijo Žiga iskreno verjame v to, da bo ŠOU s časom uspel pokazati svoje pravo poslanstvo. Včasih je komu potrebno dati priložnost, čeprav je morda na prvo oko stvar nemogoča. Čas bo pokazal, kdo ima prav.

In kaj je Žigu najpomembnejše? Brez dvoma prvo leto skupnega gospodinjstva. In seveda iskreni prijatelji. Ob tem pa ostaja nepozabno kar tedensko druženje z dr. Edwardom de Bonom. Ob koncu leta je prišlo zanimivo povabilo – koordiniranje Sveta za inovativno družbo v Državnem svetu. Kako majhen je svet, kaže, da je bila po 13 letih na obisku Satoko Kawaii z Japonske. Žiga je vesel na vsa uspešna povezovanja, ponosen na to, da je medgeneracijsko sodelovanje prepleteno iz besed tudi v dejanja v obliki ponedeljkovega kartanja treh generacij.

Žigovo osredotočenje ostaja v mladih, odgovornosti, družbi in filantropiji. Nadaljuje se zanimanje za družbeno odgovornost, hkrati pa sta se v letu 2010 odprli dve novi temi. Socialno podjetništvo, ki kaže na možnost novega družbenega reda prihodnosti. In seveda sodelovanje, tema, ki verjetno najbolje na kratko opiše Žigov način delovanja. Tudi leto 2011 bo gotovo v znamenju sodelovanja, tako ali drugače.

In še nekaj pomembnega se bo zgodilo v letu 2011. Monika se je odločila, da bo tri mesece preživela v Afriki, v Ugandi, kjer bo prostovoljno delala preko organizacije Edirisa. Pomagala bo v učnem centru in oba verjameva, da bo to vplivalo pozitivno na celoten najin razvoj.

Pretekle izkušnje sprejemava s hvaležnostjo. V marsikateri sva pustila sled, kakšno sva prepletala s sedanjim delom, vse pa so vplivale kot priprave za prihodnost. In v znak zahvale, lahko izrečeva ob koncu leta ISKRENA HVALA, vsem vam, dragi najini.

Živite in pustite sled. Pojte na glas, plešite strastno in se smejte z jetri. In pojdite do konca v iskrenosti, spoštovanju, povezovanju in sodelovanju.

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi - do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova,
poskusi vnovič in zopet in znova.

(Tone Pavček)

Seštejte vse številke od 1 do 10. Hitro ste prišli do rezultata, ki je 55.
Sedaj pa seštejte vse številke od 1 do 200. Težko je, kajne. Hitro pridete do tega, če poznate formulo.
Ko veš, kako nekaj narediš, to narediš zelo hitro. Samo kreativno morate priti do tega.

Sedaj pa nekaj precej težjega. Naštejte 3 največje težave, ki pestijo svet in človeštvo danes.
Verjetno  ste  napisali  klimatske  spremembe.  Toda  ni  res.  Največja  težava  danes  je  neprimerno
razmišljanje.

Zelo smo samozadovoljni. Mislimo, da lahko spravimo človeka na Luno, naredili smo internet… Toda
naše razmišljanje je neustrezno. Ni slabo, samo ne dovolj dobro. Predstavljajte si, da imate avtomobil
in vsako kolo avtomobila je odlično, svojo nalogo primerno opravlja. Toda, če imaš samo tri kolesa, ti
avto ne bo pomagal. Enako je z našim razmišljanjem. Manjka nam eno kolo, da bi avtomobil odlično
vozil. In o tem bom danes govoril.

Povedal  vam  bom  zgodbo  o  samozadostnosti.  Nekoč  je  se  človek  vrgel  z  nebotičnika.  Ko  je  padal
mimo  prvega  nadstropja,  je  rekel,  da  je  zaenkrat  še  čisto  v  redu.  Popolnoma  pravilno,  a  to  je
samozadovoljstvo  complacency.

Od kod izhaja naše razmišljanje? Od GG3. Grške bande treh. Sokrat, Platon in Aristotel. Od Sokrata
imamo argumente, dialektiko, kritično razmišljanje, od Platona resnico – mimogrede, Platon ni verjel
v  demokracijo,  zdel  se  mu  je  neumen  sistem,  od  Aristotela  pa  predalčkanje.  Oni  so  izoblikovali
razmišljanje v zahodni kulturi.

Ko je Evropa začela razmišljati, v času renesanse, so bile šole in univerze v cerkvenih rokah. Cerkev ne
potrebuje kreativnega razmišljanja, razmišljanja, ki oblikuje novosti (design thinking), zaznavajočega
razmišljanja  (perceptual  thinking).  Cerkev  je  potrebovala  resnico,  logiko  in  argument,  da  dokaže
heretikom, da nimajo prav. Rezultat tega je zelo šibko razmišljanje. Iskanje resnice. To je uspešno v
tehniki in znanosti. Nikoli pa nismo razvili razmišljanja za ustvarjanje vrednot. Posamezniki seveda so,
naša kultura pa nikoli. V šoli ni tega o oblikovanju in ustvarjanju vrednot. To je velik prepad.

Področje, ki je zelo pomembno, je percepcija. Raziskava mojega prijatelja, prof. Perkinsa, kaže, da je
90 % napak razmišljanja posledica napak v percepciji, samo 10 % pa napak v logiki. Še huje, Goddelov
teorem pravi, da se s pomočjo logike nikoli ne moremo povrniti na izhodišče. Ne glede na to, kako
logično  znate  razmišljati,  je  odgovor  odvisen  od  tega,  kako  boste  zaznali.  Hkrati  pa  je  naša  kultura
naredila zelo malo, da bi se ukvarjala s percepcijami. Mislimo, da je razmišljanje samo logično, kar je
popolnoma nesmiselno.

Moji  programi,  ki  jih  zdaj  na  široko  uporabljajo  v  šolah,  se  vsi  ukvarjajo  z  razvijanjem  percepcije.
Kitajska  vlada  poskusno  razvija  moj  projekt  v  35  provincah.  Če  jim  bodo  všeč  rezultati,  bodo  moj
program dali v 680.000 šol. Pozor, če Kitajci začnejo razmišljati, si raje oblecite narodno nošo, ker bo
ves svet samo še turistična točka za Kitajce.

Percepcija  je  zelo,  zelo  pomembna  stvar  pri  razmišljanju.  Vam  dam  primer  iz  Avstralije.  5-letnega
fantka po imenu Johny  so prijatelji dražili in so mu ponujali dva kovanca. Za en avstralski dolar in za
dva avstralska dolarja, ki je precej manjši. Rekli so mu, naj vzame tistega, ki ga hoče. Johny je vedno
vzel večjega, saj je večji boljši. Prijatelji so se norčevali iz njega, kako je Johny neumen. Nekoč je to
videl odrasel in potegnil Johnyja na stran ter mu povedal, da je manjši kovanec enkrat več vreden.
Johny ga je vljudno poslušal in odgovoril, da seveda to ve, toda: kolikokrat bi mu prijatelji ponudili
kovanca  na  izbiro,  če  bi  vzel  manjšega?  Johny  ni  opazoval  samo  kovanca,  ampak  tudi  prijatelje  in
njihovo obnašanje. Percepcija je ključna točka razmišljanja.
2

Nekatere tehnike, ki jih poučujejo v šolah, so vezane na učenje direktne pozornosti (Direct Attention
Thinking  Tools  –  DATT),  pogled  drugih  (Other  People’s  Views  –  OPV),  upoštevanje  vseh  dejavnikov
(Consider  All  Factors  –  CAF).  Raziskave  v  Angliji  so  pokazale,  da  je  poučevanje  razmišljanja  kot
posebnega  predmeta  v  šolah  izboljšalo  rezultate  pri  čisto  vseh  predmetih  za  30  –  100  %.    Učenje
razmišljanja pri brezposelni mladini je izboljšalo možnost zaposlitve za 500 %, kar je več kot karkoli
drugega, kar so prej poskusili. Pouk razmišljanja je pri nasilnih mladih, ki so bili zaradi svoje agresije v
ustanovi,  zmanjšal  kaznovanost  zaradi  kriminalnih  dejanj  na  1/10  prejšnjega.  Veliki  rezultati  zelo
preprostega učenja zaznavanja.

Zdaj  bom  govoril  o  kreativnosti.  Vsi  verjamemo,  da  je  kreativnost  talent,  ki  ga  imaš  ali  ne.  Kar  jaz
dokazujem, pa je, da je kreativnost spretnost, ki se jo lahko vsi naučimo. Kreativnost kot beseda je
mnogo  premila.  Pomeni  ustvariti  nekaj,  česar  še  ni  bilo.  Če  si  umetnik  in  nekaj  narediš,  si  kreator.
Četudi  tisto  ni  nič  posebnega.  Jaz  govorim  o  kreativnosti  kot  načinu  za  spreminjanje  idej.  To  je
spretnost, ki se jo vsi lahko naučimo, brez magije ali skrivnosti. Kako?

Nekdo zjutraj vstane in si reče, da lahko obleče 11 kosov oblačil. Na koliko načinov se lahko obleče?
Obstaja 39.916.800 načinov. Če bi se vsako minuto svojega življenja samo oblačili, bi za to porabili 76
let. To bi bilo seveda malce nepraktično. Zakaj se to ne dogaja? Ker so naši možgani narejeni tako, da
vsako vhodno informacijo organizirajo v vzorec. To je odličnost možganov. Kako vem? Leta 1968 sem
napisal  knjigo  The  Mechanism  of  Mind  –  kako  nevroni  v  možganih  dovolijo  informacijam,  da  se
organizirajo v vzorce. Prebral jo je vodilni fizik na svetu, prof. Murray Gell-Mann, Nobelov nagrajenec
leta 1969 za odkritje kvarkov, ki je ugotovil, da sem o kaosu in kompleksnosti govoril precej, preden
so to področje odkrili matematiki. In zelo podpira moje delo.

Možgani  torej  ustvarjajo  vzorce.  Vsi  sistemi
vzorčenja   so   asimetrični.   Kaj   to   pomeni?
Simetrično  pomeni,  da  imam  veliko  možnost,
da  iz  A  pridem  do  B.  Iz  tega  nastaneta  dva
fenomena človeških možganov. Prvi je humor.
Humor   je   veliko   bolj   bistvena   značilnost
človeških  možganov  kot  razum.  Vsak  zbiralni
sistem  razmišljanja  temelji  na  simetričnem,
humor temelji na asimetričnem modelu. Kaj se
zgodi  pri  humorju?  Zapelje  nas  do  točke  B  in
potem  do  točke  C.  Ko  pogledamo  nazaj,  je
povsem smiselno.

Dam  vam  primer:  starejši  gospod  umre  in  gre  v  pekel.  Ko  se  sprehaja  okoli,  vidi  prijatelje,  tudi
starejšega gospoda, ki mu v naročju sedi prelepa mlada svetlolaska. Vpraša ga: »Si prepričan, da je to
pekel.  Videti  je,  da  se  sijajno  zabavaš?«  »Seveda,«  odgovori  kolega,  »jaz  sem  kazen  za  njo.«
Absolutno logično za nazaj.

Enako  se  zgodi  pri  kreativnosti.  Gremo  po  običajni  poti  in  nekako  se  premaknemo  lateralno.  Ko
pogledamo  nazaj,  postane  logično.  Vsa  vrednost  pri  kreativnem  razmišljanju,  pri  novih  idejah,  je
vedno  logična  za  nazaj,  drugače  nimajo  vrednosti.  Imeti  idejo,  ki  je  samo  drugačna,  zato  da  je
drugačna, nima vrednosti. Morda je vredna kot slika, a ne kot ideja.

Stoletja dolgo so sklepali: če je logično za nazaj, potem je tudi
logično za naprej. Potrebujemo torej logiko. Odgovor je: ‘ne,
sploh ne’. Morda za naprej sploh ne vidimo, pa je popolnoma
logično  za  nazaj.  Ker  tega  ne  razumemo,  ne  razumemo  niti
kreativnosti.  Ni  nobene  magije,  nobene  skrivnosti.  Je  samo
obnašanje sistemov vzorčenja, asimetričnih modelov za nazaj.
3

Iz  tega  lahko  začnemo  oblikovati  nekatera  posebna  orodja  lateralnega  razmišljanja.  Spodbijanje  in
izzivanje  (challenge). Spodbijanje ni nikoli napak. Ko spodbijamo, rečemo: ‘ja, tako je, a poglejmo, ali
je še kakšna boljša ideja’. Pomembno je predvsem, kadar spodbijamo zelo dobre ideje.

Dam  vam  močan  primer.  Leta  1980  sem  delal  za  Shell  Oil.
Povedali so mi, da nafto črpajo z navpično postavljeno cevjo
navzdol  in  to  že  80,  85  let.  Niso  imeli  nobenih  težav,  o  tem
sploh niso razmišljali, vse je bilo v redu. Rekel sem jim, da to
spodbijamo.  Zakaj  ne  bi  vrtalnika  za  nafto  postavili  v  obliki
črke L?  Rekli  so,  da  ne  gre,  ker  nafta  ne  bo  šla okoli vogala.
Povedal sem jim, da bo šla, ker bi uporabili hidravliko.  Danes
skoraj vso nafto na svetu načrpajo na tak način. Ker dobijo 6 x
več  nafte.  Toda  80  let  so  se  vsi  bali  tega.  Standard  Oil  ima
danes  cev,  ki  je  10  km  pod  zemljo  na  tak  način.  Za  nazaj  je
sprememba zelo logična, toda 80 let je ni nihče videl.
Spodbijamo  lahko  karkoli.  Postavimo  si  umetno  blokado  in  kot  rezultat  dobimo  nove  ideje  Če
pogledamo očala.  Vedno so  enaka  na obeh  straneh. Dajmo to  spodbijati.  Naj  bo  ena  leča večja od
druge. Enkrat sem na Kitajskem vprašal, če vedo, zakaj je tam toliko ljudi. Niso vedeli, zato sem jim
povedal. 58 % Kitajcev nosi očala. Zaradi oblike lobanje. Očala so izumili šele v 14. stoletju. Kako so pa
videli pred tem? Niso dovolj dobro in tako so se vsi grdi moški lahko poročili. Šala. Včasih sem govoril
»vse grde ženske«, pa so me popravili.
Spodbijanje je sposobnost, da rečemo, da je to čisto v redu, a dajmo vseeno pogledati, ali obstaja še
kak drug način.

Potem  je  tu  naslednja  tehnika.  Vrnimo  se  pri  razmišljanju  nazaj  in  poglejmo,  kateri  koncept  je  v
ozadju. In sedaj poglejmo, ali še katere druge ideje ustrezajo temu konceptu. Identificirajmo koncept.

Že dolgo tega me je kontaktiral župan mesta v Avstraliji. Imeli
so problem z ljudmi, ki so se v mesto pripeljali od daleč in so
tam  parkirali  avto  za  ves  dan.  Meščani  niso  imeli  kje  pustiti
avta,  da  bi  opravili  dnevne  nakupe.  Razmišljal  je  o  parkirnih
avtomatih,  a  so  precej  dragi;  tako  ni  vedel,  kaj  naj.  Vprašal
sem  se,  kaj  je  koncept  v  ozadju  parkirne  ure.  To,  da  si
posameznik  sam  omeji  lastno  parkiranje.  Torej,  kako  bi  še
lahko    limitirali    svoje    parkiranje?    Dogovorimo    se,    da
parkiramo  kjerkoli  in  kolikor  dolgo  hočemo,  če  le  pustimo
prižgane  luči.  Nihče  ne  bo  pustil  avta  dlje  kot  je  nujno
potrebno, da si ne sprazni akumulatorja.

Gremo naprej k drugačnemu, k
provokaciji.

PO

Izumil  sem  besedo  PO,  ki  pomeni  provokativna  operacija.
Potem      uporabimo      ukrepanje      (movement),      da      se
premaknemo  na  stransko  pot.  To  družboslovce  in  filozofe
izjemno  znervira.  Ker  je  provokacija  čisto  napačna,  čisto
nemogoča.  Toda  zanimiva,  matematiki  se  strinjajo  z  menoj.
Kajti  v  vsakem  pojavu,  ki  se  sam  organizira,  obstaja  lokalno
okolje. In če ga ne provociraš, ne prideš do globalnega okolja.
Kot iz železove rude delaš jeklo. Železovo rudo tvorijo celice,
ki  niso  močne.  Provociraš  jih  tako,  da  jih  segreješ.  In  se  vse
bolj  močno   povežejo  med   seboj.   V   sistemu,  ki   se   sam
organizira,    stabilnost    ni    najboljša.    Provokacija    pomeni
narediti nekaj čisto nemogočega.
4

Naj vam dam primer. V Kaliforniji sem sodeloval s skupino ekologov, ki so imeli problem s tovarno, ki
je  svojo  odpadno  vodo  spuščala  v  reko  navzdol  toka,  kjer  so  živeli  ljudje.  Kot  provokacijo  sem
predlagal: PO tovarna mora biti na dnu lastnega toka, da prva utrpi škodo od svojega onesnaževanja.
Kako  je  to  sploh  mogoče?  Iz  tega  je  prišla  uporabna  rešitev.  Vhodno  vodo  so  morali  jemati  iz
spodnjega dela tako, tako da so res bili prvi, ki so uporabili svojo umazanijo. To se je že uzakonilo v 13
državah.  Zelo samoumevno, zelo logično za nazaj.

Nadaljnji  primer  mi  je  dal  Ron  Barbara,  direktor  zavarovalnice  Prudential.  Zavarovanje  pomeni,  da
plačuješ  polico  in,  ko  umreš,  ti  izplačajo  denar.  Kot provokacijo  je  rekel: PO  umreš,  preden  umreš.
Zveni  nemogoče,  nelogično.  A  iz  tega  je  prišla  uporabna  ideja.  Če  resno  zboliš,  ti  75  %  premije
izplačajo takoj. Zadržijo samo 25 %. Tako imaš za zdravljenje. Zelo uspešna ideja, danes uporabljena v
skoraj vseh zavarovalnicah. Spremenila je koncept, ki je bil enak 123 let.

Drug primer spremembe koncepta. Pogovarjal sem se z letalskimi inženirji in rekel: PO letalo mora
pristajati na hrbtu. Seveda to ni najbolj pameten način. Kako lahko iz tega dobimo kaj uporabnega?
Če  pristanete  obratno  obrnjeni,  krila  vlečejo  dol.  Iz  tega  je  prišla  ideja  z  običajnim  letalom  in
običajnimi  krili,  ter  dvema  krilcema,  obrnjenima  navzdol,  ki  zagotavljata  negativno  nagnjenost
(negative bias). Če se mora letalo v nevarnosti hitro dvigniti, odpove ti dve krilci in v trenutku dobi
dodaten vzgon. 70 % vseh nesreč se zgodi pri prepočasnem dvigu navzgor.

Najprej se odločimo za provokacijo, nato pa uporabimo postopek ukrepanja (movement).
Še en primer. Provokacija je bila: PO avtomobili imajo kvadratna kolesa. Ne ravno privlačna zamisel
za  inženirje.  Iz  tega  pride  uporabna  ideja.  Predstavljajmo  si,  kako  tak  avto  vozi.  Ob  robu  kvadrata
preskoči,  kar  pa  se  da  prilagoditi  z  vzmetmi.  Na  neravnem  terenu  pa  je  ravno  tak  avto  veliko  bolj
miren.

Provokacija pomeni uporabiti nekaj, kaj je nalašč popolnoma kontradiktorno.

Prišli smo do še enega načina.

Recimo, da začnemo nekje drugje. Začnemo z
nekim  nepovezanim  dogodkom,  kot  je  bilo
jabolko,   ki   je   padlo   na   Newtona.   Takih
primerov je še veliko. To je zelo uporabno, ker
preseka    navajeni    vzorec    razmišljanja.    Če
začnemo  nekje  drugje,  pridemo  na  drug  cilj.
Samo začetne točke si ne smemo sami izbrati,
ker  bi  jo  izbrali  z  racionalnim  razmišljanjem.
Uporabite naključje.

Dobro, recimo da se ukvarjamo s klimatskimi spremembami. Iščemo ideje s tega področja. Vrgel bom
kocko, da dobim naključno številko, s katero bom prišel do naključne besede s seznama. Prišli smo do
besede  ‘barva’  (paint).  Individualno  razmislite,  do  katerih  idej  vas  ta  beseda  pripelje.  Sedaj  jih
izmenjajte s sosedom.

Moja prva ideja je zelo preprosta. Glede na to, kaj poganja avto, mora biti avto drugače pobarvan.
Tisti na bencin: rdeče. Če manj porabi, modro. Če je prijazen do okolja, je zelen. Takoj dobiš občutek,
kako  te  ljudje  gledajo.  Idejo  lahko  raztegnemo  tudi  na  hiše,  ki  bi  bile  različno  pobarvane  glede  na
svojo varčnost. Z vidnostjo prepričamo ljudi v varčnost. Zelo preprosta tehnika, ki je zelo učinkovita.

Zdaj gremo naprej, na nekaj drugega. Argumenti.
5

Zelo  neučinkovit  in  nevljuden  način.  Negativen.  Napadalen.  Osredotočen  na  fiksno.  Ni  oblikovanja
novega. In preveč lastnega ega. Daje občutek superiornosti.
Kaj bil lahko uporabili namesto argumentov? Uporabimo lahko paralelno razmišljanje. Predstavljajte
si, da imate hišo. Štirje ljudje so vsak na strani hiše, med seboj se pogovarjajo preko telefona in vsak
vztraja, da ima popoln vpogled v hišo. Paralelno razmišljanje bi pomenilo, da se vsak premakne do
naslednjega in skupaj pogledajo vse štiri stranice hiše. Vsi skupaj gledajo v isto smer. Spreminja pa se
smer.  Da  simboliziramo  smer  razmišljanja,  uporabimo  pojem  klobuki  razmišljanja.  Imamo  šest
klobukov, ki naznačijo, v katero smer razmišljamo.

Na primer: bel klobuk – bel kot papir. Razmišljamo o informacijah. Kaj vemo, kaj moramo izvedeti, kje
bomo izvedeli in tako naprej.
Potem je rdeč klobuk – rdeč kot srce, topel. Razmišljamo o čustvih, občutkih, intuiciji. Svoja občutja
predstavimo, brez potrebe, da jih razlagamo.
Črn  klobuk  –  previden,  pozoren,  kritičen,  ocenjuje  tveganje,  zakaj  nekaj  ne  bo  delovalo,  zakaj  je
narobe.

Rumen klobuk – vrednosti in koristi. Običajno smo zelo osredotočeni na informacije in tveganja, ne
potrudimo  pa  se  razviti  občutljivosti  za  koristi  (value  sensitivity).  To  pomeni,  da  iščemo,  kaj  je
dobrega na nečem. Tudi če tega ne bomo uporabili. Brez tega je razmišljanje nekoristno. Bil sem na
mnogih sestankih, kjer so producirali mnogo idej, a spregledali njihovo koristnost.
Zelo  dobro  vajo  s  področja  občutljivosti  za  koristi  vam  dam:  predstavljajte  si,  da  nekdo  spremeni
obliko, kako smo ljudje narejeni. In naše telo ima sedaj desno nogo precej krajšo od leve. S sosedom
se pogovorita, zakaj bi to bilo dobro.
Nekaj mojih idej: veliko preprostejša uporaba rolke ali deske. Potem manj potrebnega blaga za hlače.
Ko bi hodili po cesti, bi bil na sredi pločnik dvignjen. V eno smer bi hodili gor, v drugo smer dol, in
tako se ne bi zaletavali eden v drugega. Pri motorju bi bila pedala za plin in sklopko različne višine in
ju ne bi mogli zamenjati. Ne bi mogli plesati prsi na prsi, ker bi šla vsak v svojo smer, ampak bi plesala
prsi na hrbet, torej nas prsi soplesalke ne bi motile.
Če se potrudiš videti korist, jo najdeš. Ni nujno, da ti je všeč, a obstaja. Občutljivost za korist je zelo
pomembna pri oblikovanju novosti.

Gremo  naprej  na  naslednji  klobuk:  zelen  klobuk  –  zelenje,  rastlinje  –  kreativnost.  Nove  ideje,
alternative, možnosti, uporaba idej. Ko uporabljamo zelen klobuk, se vsi v skupini potrudijo, da kaj
rečejo. Nihče noče biti tiho, torej vsi razmišljajo o svežih idejah.
Zadnji klobuk je moder – klobuk organiziranja. Določi fokus, cilj, vrstni red klobukov, izid razmišljanja,
čas.  Imamo torej šest klobukov, šest smeri razmišljanja. Za to obstaja razlog.

V Afriki je antilopa. V travi zasliši zvok. Njeni nevroni jo takoj pripravijo do tega, da odteče. Po drugi
strani pa lev vidi možno kosilo. Njegove kemikalije v možganih tako reagirajo. V naših možganih se
dogaja  vse  hkrati.  Vsega  ne  uspemo  narediti,  reagiramo  najhitreje  -  negativno.  Zato  je  naše
razmišljanje  potrebno  ločiti,  razstaviti.  To  dela  šest  klobukov.  Zdaj  postaja  zelo  široko  uporabljena
tehnika.

Lani sem bil v Washingtonu na srečanju Nobelovih nagrajencev in so mi rekli, da uporabljajo mojih
Šest klobukov. V Novi Zelandiji mi je rekla gospa, da uči Šest klobukov na Papui Novi Gvineji. To je
najbolj  prvotna,  nedotaknjena  kultura  na  svetu.  Tehnike  se  lahko  naučijo  štiriletniki,  šolarji,
računalničarji… Kolega jo je pokazal poroti na ameriških sodiščih. Odločitve so sprejeli enoglasno in
hitro, kar je sodnika tako navdušilo, da je še v saj 3 primerih zaprosil za to. To je prva sprememba
porotnega sistema v več kot 1000 letih. Na Finskem je podjetje ABB potrebovalo 30 dni za pogovore
o prihodnosti, zdaj to opravi v 3 dnevih. Finančna hiša JP Morgan je skrajšala sestanke na desetino
časa,  ki  ga  je  prej  porabila.  Tehnika  je  preprosta,  na  široko  uporabljena  in  koristna,  hitrejša  od
argumenta, t.j. dokaza, a enostranskega, in prepira, ter razišče zadevo veliko bolj poglobljena.
6

Pri  argumentiranju  dobiš  občutek  zmagovalnosti,  ko  z  argumenti  dotolčeš  nasprotnika.  Pri  Šest
klobukih se pobahaš, če razmišljaš bolje od sogovornikov. Pri črnem najdeš več groženj, pri zelenem
več idej, pri rumenem več koristi. Gre za tekmovanje v uspehu delovanja, ne kritiziranju.

Kako je z zaporedjem? Na splošno začneš z modrim – kaj delamo in kako, ter končaš z modrim – kaj je
cilj, kaj smo domislili. Če obstaja močna čustvena vpletenost, jo predstaviš takoj na začetku. Če gre za
situacijo  ocenjevanja,  začneš  z  rumenim  pred  črnim.  Če  bi  najprej  razmišljali  s  črnim,  bi  se  težko
premaknili naprej h koristim, pozitivnemu. Potem lahko uporabiš zelen klobuk, da modificiraš idejo.
Če je nevtralna situacija, zbiramo dejstva, začnemo z belim: kaj vemo, česa ne. In potem nadaljujemo
z zelenim, da iščemo nove priložnosti. Nabrane ideje ocenimo z rumenim in črnim. Včasih, ne prav
pogosto, uporabimo rdeč klobuk po zadnjem modrem. To pa zato, da vidimo, ali so vsi zadovoljni.

Zelo preprost način. Ko se ljudje enkrat naučijo te igrice, bi jo vedno znova uporabljali. Nekoč je bil v
Kanadi problem s sindikati in uprava je uporabila Klobuke. Nesporazum so hitro rešili. Ko je naslednjič
prišlo do nasprotovanja, je sindikat dejal, da se ne bodo pogovarjali, če ne bodo uporabili Klobukov.
Omogoči  ljudem,  da  splošno  raziščejo  zadevo,  ne  da  se vržejo  na  prvo  žogo.  Nekaj, kar  smo  počeli
2.500 let, se spreminja v nekaj bolj zabavnega in uporabnega.

Zanimivo je, kako zelo široko lahko uporabljamo tehniko. Štiriletniki in vodilni direktorji. Nekoč sem v
Avstraliji sedel pri večerji s predsednikom uprave, ki mi je rekel, da se njegova 6-letna hči uči klobuke
v šoli. Nekoč, ko je bil jezen nanjo, mu je rekla: »Oči, snemi svoj rdeči klobuk.«

Preprosto,  močno  in  učinkovito.  Gleda  na  razmišljanje  kot  nekaj,  kar  lahko  dodamo.  Ne  trdim,  da
moramo  spremeniti  vse,  kar  smo  do  sedaj  počeli;  vse  lahko  ohranimo.  Šest  klobukov,  lateralno
razmišljanje,   konceptualno   razmišljanje…   lahko   samo   dodamo   k   našim   običajnim   navadam
razmišljanja.  Z  drugimi  besedami,  obstaja  veliko  več  načinov  razmišljanja,  kot  je  naše  edino,
tradicionalno razmišljanje.

V šoli obstaja predmet razmišljanje. V Venezueli je profesor filozofije  Luis Alberto Machado prebral
mojo  knjigo  The  Mechanism  of  Mind,  se  pridružil  zmagoviti  stranki;  ko  so  ga  vprašali,  katero
ministrstvo želi voditi, je izbral ministrstvo za razvoj inteligence. Potem je priletel k meni v London,
kaj naj naredi. Predstavil sem mu svoj program za šole, CoRT. Izobrazil sem 250 učiteljev. Pridobili so
izkušnje in izobrazili 107.000 učiteljev in uvedli razmišljanje v vsako šolo v državi. Vse zaradi enega
človeka, ki je razumel in motiviral. To ne gre z odbori, komiteji, kar traja do neskončnosti. Danes je že
marsikje: v Kanadi, Avstraliji, Maleziji, Singapurju…

Razmišljanje  je  spretnost,  ki  jo  jemljemo  kot  samoumevno,  smo  samozadovoljni,  delamo  analize,
ocenjujemo.  V  kompleksnih  situacijah  kot  sodnik  sodimo,  kdo  je  dober,  kdo  je slab,  kdo  je  prekršil
pravila,  in  razmišljamo,  kako  bi  kaznovali.  Preredko  se  potrudimo,  da  bi  oblikovali  pot  naprej.
Situacija je takšna, kako bi prišli naprej?

Gaza in Izrael, če bi oblikovali pot naprej. Vse države, ki podpirajo Izrael, bi namenile Palestincem 3
milijarde dolarjev. Toda vsakič, ko bi Palestinci napadli Izrael, bi izgubili 50 milijonov. To bi spremenilo
celotno situacijo. Oblikovanje koncepta je ključen del razmišljanja. Enako pomemben kot analiziranje,
a  zelo  zanemarjen.  Išče  koristi  za  naprej.  Ne  mislim  oblikovanja  lepih  izdelkov,  mislim  oblikovanje
koristi in vrednosti. Analiziranje pa dela z vzorci, ki že obstajajo. V sistemu vzorčenja imamo besede.
Besede  so  logične,  preveč  absolutne.  Poglejmo  primer  besed  prijatelj  in  sovražnik.  Med  obema    je
velik spekter. So ljudje, ki so na splošno prijateljski, v nekaterih situacijah pa sovražniki. So ljudje, ki se
nam zdijo sovražni, a so taki samo zato, ker so negotovi, v resnici pa niso. Naše razmišljanje je veliko
preveč absolutno. Premalo je prototipskega razmišljanja.

Zdaj bom zaključil, da bo ostal čas za pogovor.
7

Ali so vaše tehnike dodelane?
So, kar pa ne pomeni, da ne more priti do kakšnega napredka. Še delam in nameravam delati na tem.

Ko zbirate pogum, da kaj vprašate, vam bom povedal logične razloge, zakaj potrebujemo kreativnost.
Živimo v času, čas mineva, informacije prihajajo. Te informacije moramo kar se le da dobro izkoristiti.
Predstavljajte si, da so ti kosi papirja informacije  (sestavljanka). Sestavljajo se v vzorce, glede na to,
kdaj  prihajajo  noter.  Ko  pride  nova,  tretja,  moramo  stari  vzorec  razdreti,  ponovno  strukturirati,  da
novo  informacijo  vključimo.  In  to  je  logičen  razlog,  zakaj  potrebujemo  kreativnost.  Kreativnost  ni
luksuz.
Še kakšno vprašanje?

Kakšen je po vašem odnos med kreativnostjo in inovacijami?
Dobro vprašanje. Odgovor je preprost. Inovacija pomeni, da začneš udejanjati nekaj, kar je novo za to
organizacijo. Izvor, vir te novosti je lahko nekaj, kar ste kupili, ukradli… Kreativnost je lahko eden od
virov  inovativnosti,  ni  pa  to  nujno.  Ne  pomeni,  da  inovativnost  brez  kreativnosti  ni  koristna,  je.  Je
proces, ki uporablja novosti.

Ali sta inteligenca in kreativnost povezana?
Raje  govorim  o  odnosu  med  inteligenco  in  razmišljanjem.  Pogosto  se  inteligentni  ljudje  ujamejo  v
past  inteligentnosti.  Uporabljajo  svojo  inteligenco,  da  zagovarjajo  svoje  stališče,  namesto  da  bi
razvijali  nove  ideje.  Inteligenca  je  kot  konjska  moč  pri  avtomobilu.  Razmišljanje  je  spretnost  kot
vožnja  avtomobila.  Mnogi  inteligentni  ljudje  ne  znajo  razmišljati.  In  manj  inteligentni  znajo  bolje
razmišljati. Potencialno se inteligentni ljudje razvijejo v odlične mislece. Ni dovolj, da si inteligenten.
Prav tako ni neposredne povezave med inteligenco in kreativnostjo. Ni nujno, da boš zelo kreativen,
če si zelo inteligenten. Lahko pa si zelo inteligenten, če si kreativen. Zanimivo je, da je bil Einstein zelo
kreativen in marsikdaj je govoril o provokacijah. Razvijaj je ideje, ki so bile provokativne. Če se niso
izšle, je šel naprej. Govoril je, da je domišljija pomembnejša od znanja, in tako naprej.

Kako  so  vaše  tehnike  izboljšale  razmišljanje  Novogvinejcev?  Meni  se  zdijo  vaše  tehnike  precej
zahodnjaške?
Podrobnosti  ne  poznam.  Moj  trener  mi  je  povedal.  Uvedel  jih  je  v  Šest  klobukov.  Enako  tudi  med
afriška  plemena.  Tudi  tam  so  imeli  razvlečene  debate.  Šest  klobukov  jim  je  predstavil  kot  igrico  in
vsak  posameznik  je  spoštoval  pravila  igre.  Metoda  okrepi  osebno  dinamiko.  Učenje  razmišljanja
zapornikom na Novi Zelandiji je zmanjšalo vračanje v zapor na četrtino prejšnjega rezultata.

Ali mislite, da je lahko tehnika Šest klobukov tudi zlorabljena?
Vse  se  da  zlorabiti.  Če  ti  uspe  obdržati  vrednote,  potem  ne.  Sicer  pa  se  da,  seveda.  Gre  za  način
razmišljanja, oblikovanje razmišljanja.

Ali  obstaja  razlika  med  razmišljanjem  med  Azijci  in  Evropejci,  ali  je  naše  razmišljanje  odvisno  od
okolja?
Verjetno  da.  Na  primer:  v prejšnjem  stoletju  je, mislim,  66  %  novih  idej  prišlo  iz  Velike  Britanije  in
samo  20  %  iz  ZDA.  Delno  zaradi  tega,  ker  je  Anglija  država  ekscentrikov.  Ekscentriki  delajo  vse  po
svoje. V kulturi, kjer morajo vsi biti enaki, je težje. Ekscentrik hoče uveljaviti svojo idejo.
Dal vam bom ekstremen primer: Italija. Italija ima problem s kreativnostjo. Odlični so pri oblikovanju,
šibki  pri  novih  idejah.  Zakaj?  Ker  so  preveč  družabni.  Hočejo  kositi  in  večerjati  s  prijatelji  in  jih
sprašujejo, če so jim všeč nove ideje. Če jim niso, jih opustijo. Če bi Marconi ostal v Italiji, ne bi nikoli
razvil svojih idej. Odšel je v Anglijo in jih je. Ja, družbena klima vse spremeni.
Drug primer: Japonska. Tam so zelo zainteresirani za moje delo. Mojo  prvo knjigo so tam prodali v
večji  nakladi  kot  ameriške  ljubezenske  romane.  Na  Japonskem  so  inovativnost  integrirali  v  dnevno
življenje.  Delajo  zelo  resno,  namensko.  Rečejo:  zdaj  bom  kreativen  in  tako  razmišljajo.  Kreativnost
zelo resno jemljejo. Enako v Koreji.
8

Na ZDA je velika volja, da se odzovejo na idejo: dajmo nekaj narediti, ni pa je toliko, da jih generirajo.

Ali bi tako uspeli na Malti kot ste v Veliki Britaniji?
Malta je najstarejša civilizacija na svetu. Uradno. Za nas so egipčanske piramide moderna arhitektura.
Prišle so 3.000 let kasneje. Prva struktura, ki jo je človek sestavil na svetu, je stala na Malti. V kameni
dobi. Odgovor je: morda.
A  bolj  pomembno  je,  da  izhajam  iz  medicine.  Sem  zdravnik.  Raziskoval  sem  interaktivne  sisteme  v
telesu.  Od  tod  sem  razvil  teorijo  sistemov,  ki  se  sami  organizirajo.  Sem  tudi  psiholog.  Zadevo  sem
prenesel na možgane. Moj izvor je v raziskavi možganov.

Kako  je  lahko  človek  kreativen  v  času,  ki  zahteva  hitre  rešitve  in  ni  primeren  za  kreativno
razmišljanje,  kreativne  debate,  zanimive  ideje?  Kako  je  lahko  človek  kreativen  v  okolju,  ki  ne
podpira kreativnosti?
Z  uporabo tehnike  Šest  klobukov  ste  dejansko  zelo hitri  na  sestankih.  Hitro  tvorite  ideje.  In ostane
vam več časa izven sestankov. Pomembno pa je tudi poenostavljanje stvari.
Res  je,  da  potrebujete  podporo.  Hkrati  pa  kreativni  človek  mora  imeti  občutek  za  stvari,  ki  nudijo
sprejemljivo korist. Da ne razmišljajo o stvareh, ki zahtevajo nemogoče investicijo ali velike stroške. Ki
ne  predstavljajo  velikanske  spremembe.  Kaj  je  koristno  za  organizacijo.  Da  razmišlja  o  tem,  kar  je
sprejemljivo.

A se da tega res naučiti? Kako? V Sloveniji?
Da, v Sloveniji obstaja licencirana trenerka razmišljanja mojih metod, Nastja Mulej (041 540 866). Ima
licenco za Šest klobukov in Lateralno razmišljanje. Nastja, vstani. Dela odlično.

Kakšne rešitve bi lahko bile za klimatske spremembe?
Na primer kalifornijski zakon, kjer bodo obdavčevali večje avtomobile. Veliko bolj koristno bi bilo, da
bi z denarjem od nakupa potratnega vozila subvencionirali majhne avtomobile. Psihološko bi bilo bolj
učinkovito.

Kaj mislite, zakaj se vaše tehnike bolj ne primejo v šolskem sistemu?
V šolstvu so vedno neke nove ideje in zadolženi za izobraževanje ne poslušajo več novih idej. Mislijo,
da so moda. Ne želijo, da jih motimo. Akademiki tradicionalno verjamejo, da je logika koristna. Ne
upajo si poskusiti. Posamezniki jih morajo spraviti v posamezne šole in potem počakajo, da vidijo, kaj
se zgodi. Učenci jih takoj sprejmejo. Otroci jih vzljubijo. Učijo svoje starše. Toda potrebujemo ljudi na
vplivni poziciji, da pomagajo kaj spremeniti.

Na vladnem nivoju?
Morajo biti posamezniki, ki prevladajo. Pred mnogo leti sem v Združenih narodih predlagal prostor za
uvajanje  sprememb.  Rekli  so  mi,  da  je  to  nemogoče.  Da  niso  tu,  da  razmišljamo,  ampak  da
predstavljajo  svoje  države.  To  je  razumljivo  –  če  bi  se  spomnili  česa  drugega,  kot  je  pogled  svoje
države, zanjo ne bi bili koristni. Zato hočem vzpostaviti Palačo razmišljanje, v katerikoli državi. Ki  bi
sprejemala  ideje od  vseh,  in  organizirala  kreativne  sestanke,  novo  razmišljanje  na  katerokoli temo.
Kajti ne obstaja prostor, kjer bi  se to že dogajalo. Je pa velika potreba po tem. Najdite mi Palačo in
dam vam projekt.

Ali  je kreativno razmišljanje stvar skupine?
Kreativno razmišljanje se vedno začne v glavi enega človeka. Ostali so zraven, razvijejo in tako naprej.
To ne pomeni, da kreativne skupine, skupinsko razmišljanje, viharjenje možganov ni koristno, seveda
je, toda razvije se vedno v glavi posameznika.

Ali mislite, da potreba po več kreativnosti potegne za seboj več rešitev ali več problemov? Ali smo
ljudje sposobni toliko sprejemati? Ali je hitrost potrebnega razmišljanja več, kot lahko prenesemo?
Odgovor  je:  potrebujemo  več  razmišljanja.  Ena  od  nevarnosti  naraščajoče  tehnologije  je  obratna
smer. Če daš računalnik mladini in šoli – in ne mislim, da ne –, obstaja nevarnost, da bo mislila, da ne
rabi  razmišljanja,  ampak  mora  samo  iskati.  Učiti  moramo  neposrednega  razmišljanja.  Ni  res,  da  so
informacije nadomestek za razmišljanje. Potrebujemo oboje. Z novo tehnologijo še bolj, ne manj.

Kakšen je vaš pogled na spontanost v odvisnosti od kreativnosti?
Spontanost je opis za nenaden pojav ideje. Ne vemo, od kod pride, zato ji rečemo spontana. V glavi
človeka  pa  ni  nastala  nenadno.  Spontanost  samo  opiše,  kako,  ne  pa,  kaj  se  je  zgodilo.  Domisliš  se
česa, ker si gledal muho na steni; temu rečeš spontanost, ne veš pa, kako si prišel do tega.

Prišli smo do konca. Želim vam odlično razmišljanje!

Na kratko: obračun leta 2009 je več kot pozitiven. Dogajalo je…

Tokrat statistiko prvič piševa v dvojini – še ena prednost skupnega gospodinjstva.

Pisanje pregleda leta deluje terapevtsko, ima nekoč zgodovinski pomen za lastno evidenco, hkrati pa je zanimivo soočenje z realnostjo sodobnega človeka v določenem življenjskem obdobju.

Tudi letos je bilo leto nasmejano, pozitivno, ljubeče in v krogu izjemnih ljudi. Teh je vedno več in to naju navdihuje z največjim optimizmom.  Predvidevanja so se uresničila – leto 2009 je bilo v znamenju dobrega.

Oba sva diplomirala in vpisala magisterije. Ob koncu leta sva opravila tudi izobraževanje za trenerja socialnih kompetenc. Obiskala sva tri (Monika) oziroma dve novi državi, dobila nove in ohranila stare prijatelje. Celo na konec sveta šla, da sva jih obiskala.

Monika je poleg diplome zaključila izobraževanje za mediatorko – splošno, šolsko in družinsko.  Mediacijo so uspeli v letu 2009 tudi formalizirati – tako je nastal Zavod PaMeT.

Monika je vpeljala mediacijski program v Zvezo prijateljev mladine Moste Polje in rešila mnoge zgodbe, ki jih skrivajo zidovi. Tako v praksi kot teoriji je vedno bližje svojemu cilju in poslanstvu – da postane izjemna družinska in partnerska terapevtka, s posebnim posluhom za otroke, še posebno za tiste, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin. Spremljanje v zaporu pa ji predstavlja življenjsko izkušnjo pozitivnega dejanja.

Preko organizacije Hakes je pomagala mladim pri študiju v tujini – tako danes z njeno pomočjo študira v tujini več kot dvajset mladih. V letu 2009 se je Hakes preimenoval v Dream Foundation, kar se še boljše zliva z najino filozofijo puščanja pozitivne sledi.

Globaldreamvision d.o.o. ostaja igrišče, gledališče in miselno središče za uresničevanje, analizo in razvoj idej, vizij, strategij in stališč. Z njim smo pomagali razviti podjetje za črpanje nepovratnih sredstev, razmišljali smo o socialnih kompetencah in soustanovili kar nekaj zanimivih organizacij.

Med njimi je tudi Zavod Ypislon, ki je že po dveh dogodkih nakazal, da bo pustil zanimivo in drugačno sled med generacijo Y in tudi širšo družbo. Tu je seveda tudi Poslovni klub Socius. Najbolj sta v spominu ostali srečanji Izhod iz krize in Medgeneracijsko sodelovanje.

Srečanje z Borisom Pahorjem in okrogla miza, kjer so nasproti generacije Y sedeli gospodje Miran Mejak, Miran Goslar in Ivan Atelšek, so na Žiga pustili poseben pečat. Med različnimi članki je nastal tudi ta, o medgeneracijskem sodelovanju z naslovom Kaj nam sporočate, tovariši.

Zanimiva predavanja smo organizirali tudi v okviru Rotary kluba Zgornji Brnik, kjer smo si v letu 2010 postavili zanimive cilje.

Delati dobro je tudi moto MojeFundacije, kateri smo v letu 2009 postavili temelje. Graditi na dobrih temeljih, je vedno užitek.

Veliko se je dogajalo tudi okrog Moje srečne knjige. Podpisana je prva pogodba za tuj trg, našli smo strateške partnerje za nove projekte, knjigo je prepoznala strokovna bralna javnost. Predstavili smo se na dveh knjižnih sejmih v tujini - v Londonu in v Frankfurtu. Leto 2010 bo za Mojo srečno knjigo velik, pozitiven izziv in gotovo se bo iz dogajanja stvar prevesila v zgoditi se.

Žigova posebna priznanja so bila, da je bil izvoljen v UO Unicefa, da ga je minister imenoval v Programski svet UNESCO ASPnet Slovenije, da je bil njegov blog, ki ga je sicer prenehal pisati (obnovljen bo v letu 2010) nagrajen za spodbujanje neformalnega učenja in predvsem, da je članek Unicefova inovativnost rešuje življenja bil nagrajen za najboljši članek o inovativnosti v študentski kategoriji (nagrada poleg umetniškega dela je bila tudi obisk Univerze Stanford).

Žiga je končal tudi Šolo družbene odgovornosti in postal član Sveta za odprt dialog mesteca BTC.

2009 je bilo tudi pasje leto. Žal smo se poslovili od našega maltežana Gandija, kavalirka Fionka pa je postala Tačka pomagačka.

In ob koncu leta se je zgodilo najpomembnejše – preselila sva se pod skupno streho. Je že tako, da je dvojina lepša od ednine.

Leto 2009 je bilo polno drobtinic in kaže, da bo leto 2010 najboljše leto do sedaj.

Iskrena hvala vse, dragi najini.

DROBTINICE
Tone Pavček

Treba je mnogo preprostih besed kakor KRUH, LJUBEZEN, DOBROTA,
da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota.

Na svetu si, da gledaš SONCE.
Na svetu si, da greš za SONCEM.
Na svetu si, da sam SI SONCE
in da s sveta odganjaš - SENCE.

Nobena pot ni ravna,
nobena pot ni revna,
a vsaka je zahtevna
in tvoja ena sama - GLAVNA.

Toplo je sonce, topla jopica,
topla prijazna beseda,
a najbolj topla deklica,
ko me s srcem pogleda.

Vse bolnišnice so nezdravo bele
z vonjem po potu in jodu,
a vse porodnišnice vesele,
kljub otroškemu joku.

Človek ne dozori do svojega obraza
brez smeha in čenčarij
in ne brez poraza.

Sonce je dolžno, da sveti nam,
otrok, da pomaga očetu,
a edina dolžnost naših mam je ta,
da so dolgo na svetu.

Tisoč in tisoč zvezd je nad nami,
tisoč in tisoč zvez med nami,
da gre po svetu - rama ob rami -
svetloba z nami.

Vse teče, teče in se stiša v tišino.
Samo hiša, v kateri duh biva, je neminljiva.

Nekateri se spominjate zgodbe iz Rima. Očitno ima vsa zgodba nadaljevanje.

Frankfurt ni bil moj prvi sejem. Tudi ne prvi knjižni. Aprila sem bil v Londonu. S sedem urno zamudo letala. Tokrat je bila zabava še večja.

Že začelo se je obetavno. Moralo nas bi biti pet. Moniki niso dovolili iz magisterija, Zvezdana je bila zasedena, Marijan in Lucija sta dobila v zadnjem hipu ogromno dela. Namesto da smo šli z avtom in spali 50 km iz Frankfurta, kjer smo imeli rezerviran hotel, sem ostal sam, brez prevoza in hotela.

Po zanimivih kombinacijah sem našel odlične rešitve. No ja, vsaj tako sem predvideval. Tja sem odpotoval z vlakom (50 EUR, popoln mir, idealno okolje za delo), nazaj z Ryanairom iz Hahna (32 EUR plus (8 EUR Terravision avtobus Offenbach - Hahn). Spanje – couchsufring. Lia je bila s svojo cimro in cimrom odlična gostiteljica, res sem bil vesel, da me je Monika prepričala, da preizkusim to. Couchsurfal bom gotovo še in vsekakor bova z veseljem gostila koga, ko bova doma.

Sejem odličen. Iskrena hvala Javni agenciji za knjigo in Gospodarski zbornici, da sem lahko predstavil Mojo srečno knjigo na slovenski stojnici. Kmalu sem sicer začutil stanje med slovenskimi založniki. A vendar mislim, da bomo z nekaterimi našli zanimivo možnost za sodelovanje. Imenitna večerja z založniškimi caricami, s katerimi me veže družinsko prijateljstvo. Smo se nasmejali in vem, da bomo še marsikaj ušpičili. Če si iznajdljiv, se da veliko. Žal je večina slovenskih avtorjev pasivnih in samo pričakuje, da bo padlo. Nisem jih prav veliko videl na sejmu. Vendar je to poglavje za poseben zapis.

Moja srečna knjiga v angleški različici My Very Own Book ima potencial. Kakšen, bo pokazal čas. Vse kaže, da sem našel agenta v Indiji, na Kitajskem in v Skandinaviji. Bomo videli, kaj bo z Rusijo. Mladen, moj švicarski agent, pravi, da sta nemški in španski trg problematična, da so možnosti lepe v Koreji. Skratka, cel svet je lahko naš.

Prava zabava pa se začne z odhodom domov. Ljubo doma, kdor ga ima in povsod je lepo, a doma je najlepše.
Zbudim se zgodaj, ob 7,30 sem na postaji za Offenbach. Nazaj letim z Ryanairom, ki leti iz Hahna, ki je 120 kilometrov iz Frankfurta. Karto za avtobus Terravision (Offenbach - Hahn) kupim že v Ljubljani preko interneta. Z njimi sem že potoval v Londonu. Brez težav.

Na postajo pridem že ob 8,00, na voznem redu piše 8,20. Ob 8,10 se mi pridruži že en potnik. Čakava. Mraz in dež. In čakava in čakava.

Avtobusa ni. Sranje! Kako so Hahna? Taxi – 160 EUR. Sopotnik pravi, da včasih zamudijo 10 minut, se pelje večkrat. Hitro ugotovim, da bom zamudil let. Akcija Monika, Zvezdana, Saša in Štefan – kakšne so alternative? Ni jih prav veliko, saj Ryanair leti samo enkrat dnevno do Celovca.  Sopotnik se spomni, da obstaja še en avtobus (vlaka do tja ni) iz glavne postaje. Ker po 50 minutah čakanja avtobusa ni, se odločiva, da greva na glavno postajo in tam ugotoviva, da obstaja alternativa. Vendar sva jo zamudila za 10 minut. Naslednja možnost 10,00, vendar imam let ob 11,00. No go.

Akcija Milena, the best travel agent, ki vedno najde kakšno možnost predvsem pa pozna skrivnosti letalskega posla. Nič, najboljše, da grem na mednarodno letališče, nekako bom že prišel domov, si mislim. 390 EUR hoče Adria za karto, mi javi Monika. Halo!? Maja sem letel v ZDA z vsemi taksami in z notranjim letom za 540 EUR. In ob tem, da ima Adria prazne sedeže… Se bom poizkusil kaj spogajati.

Pridem na letališče, nekaj telefonskih klicev in najdem okence Adrie Airawaya. Dober dan… Ich spreche kein Slowenisch. Ok, es geht auch ein bichen Deutsch in se začneva pogajati z gospo, ki deluje drugače prijazno. Na koncu ugotoviva, da je mladost prednost in dobim mladinski popust in 182 EUR za enosmerno karto.

Seveda kupim. Potegnem ven Diners Miles and Mores kartico. Ne morem plačati. Prosim? Dinersa ne jemljemo. Hmmm, potem Maestro. Ne, ne gre. Master so mi zlorabili, zato sem ga moral preklicati. Ampak kako ne jemljete Dinersa, ki je hišna kartica? To je tako, kot da ne bi bilo možno plačati z Mercator PIKO v Mercatorju. Kličem Diners. Očitno je napaka v sistemu, se mi opravičijo in svetujejo, da naj dvignem denar na bankomatu. Jaz sem seveda brez PINa. Bodo poizkusili nekaj urediti, glede na to, da sem njihova stranka od 16 leta, da zapravim kar dobro, da sem s plačili zamudil morda petkrat, ker sem bil v tujini. Lepo je, ko nekdo, ko si v stiski dela s teboj v rokavicah. V tem zagledam Reisen bank. In poizkusim z osebno izkaznico, kartico in na lepe oči. Uspe mi. Diners me sicer pokliče nazaj, da so našli rešitev, vendar ravno plačujem letalsko karto. Prosijo, da jim napišem pripetijo, da bodo skušali urediti. To vse so razlogi, da sem Dinersov človek.

Ne letalu pojem sirov sendvič in ob 14ih me čaka že goveja juha, krompir in meso. No ja, tako tradicionalni nismo, ampak lepo je biti doma. Hvala Adrii, Dinersu, Moniki in prijateljem, ki so me sproti obveščali o možnostih.

Denar mi morda povrne Terravison. Vsekakor držimo pesti za knjigo. In spet imam dobro zgodbo glede potovanj. Počasi se jih nabira za kakšno knjižico. Se zgodi, si rečem in se nasmejim.

Vse skupaj - vsekakor neprecenljivo. Za ostalo pa je tu Diners card.